V nedavnem intervjuju za Sputnik je Rogozin sporočil, da ruska Akademija znanosti in Znanstveno-tehnični svet Roskosmosa pravkar delata na strateški dokumentaciji, s katero bodo predstavili svojo »vizijo angažiranja na Luni«. Pri tem je pomembno poudariti, da ima Moskva pred sabo daleč večji izziv od Američanov v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, saj tokratni cilj ni samo poleteti na Luno, marveč tam vzpostaviti trajno bazo.
Tekom nedavnega srečanja Rogozina z njegovim ameriškim kolegom, direktorjem Nase Jimom Bridenstineom, je bila ena od pomembnejših točk pogovora revizija namena Mednarodne vesoljske postaje (ISS) s ciljem doprinosa k bodočim lunarnim ekspedicijam. Rogozin je potrdil, da sta z Bridenstineom dosegla soglasje o reviziji poskusov, ki jih vršijo na ISS, kar pomeni, da bo vesoljska postaja dobila nov namen, ki bo usmerjen k doseganju neodvisnosti človeškega bivanja v vesolju brez podpore z Zemlje (zaloga zraka, vode, hrane, proizvodnja komponent, servisiranje itd.).
Ruska vesoljska agencija Roskosmos s tem ciljem že namerava preučiti možnost uporabe Luninega površja kot surovino za 3D tiskanje, s čimer bi omogočili neodvisno proizvodnjo različnih delov lunarne baze. Rogozin je potrdil, da njegova agencija preučuje tudi, ali je možno iz prsti in mineralov na Luni dobiti prah, ki bi ga nato s 3D tehnologijo oblikovali v želene komponente. Na ta način bi precej olajšali vzdrževanje lunarnih instalacij in njihovo servisiranje. Poleg tega je Luna bogata z energentom helij-3, za katerega je ruska Akademija znanosti prepričana, da ga je mogoče uporabiti kot gorivo za letalne in druge naprave.
Glede na to, da podobne načrte goji tudi Kitajska, bi se lahko projekt pretvoril v širše evrazijsko sodelovanje za osvajanje Zemljinega naravnega satelita. »Ne izključujemo možnosti sodelovanja z našimi kitajskimi kolegi,« je rekel Rogozin in dodal, da bi Kitajci lahko postali »enakovredni partnerji pri projektu že v naslednjih nekaj letih.«
Roskosmos želi do 2021 izvesti svojo prvo misijo na Luno brez človeške posadke. Misija bo namenjena analizi tal in določitvi najboljše lokacije za vzpostavitev trajne baze, verjetno nekje v bližini polov. Sama baza bi bila popolnoma robotizirana in bi lahko avtonomno delovala brez človeške prisotnosti. Vsakodnevne aktivnosti pri gradnji bi tako opravljali roboti, človeške posadke pa bi bazo obiskovale vsake toliko časa, dokler se ne bi vzpostavili pogoji za trajno človeško bivanje. Človeška misija na Luno je sicer načrtovana za leto 2030. Do takrat bo robotizirana baza popolnoma operativna in pripravljena za sprejem kozmonavtov.
Nove rakete za nova obzorja
Za tako velik projekt na razdalji 385.000 km od Zemlje bo Rusija potrebovala nova transportna sredstva z velikimi tovornimi kapacitetami. Medtem ko je razvoj nove supertežke vesoljske rakete, na kateri delata RKK Energija in RKT Progres, v strogi tajnosti, je Rogozin nedavno spregovoril o načrtih razvoja nove lansirne rakete iz družine Sojuz (Sojuz-5): »Dela na raketi Sojuz-5 bodo razdeljena na dva dela. Korporacija Energija bo razvijala raketo za novo vesoljsko plovilo s posadko (verjetno gre za plovilo Federacija, op. avt.), medtem ko bo drugi del razvoja lažja, komercialna različica, ki jo bo razvijalo zasebno vesoljsko podjetje S7. Ta, druga različica, bo cenejša in jo bo mogoče izstreliti iz pomorskih izstrelitvenih ploščadi.« Krožijo sicer ugibanja, da je razvoj omenjenih raket v bistvu samo korak k izdelavi nove supertežke rakete, ki bi jo Sojuz-5 uporabljal za »pogon« v prvi fazi izstrelitve.
Poleg Sojuza-5 ruska vesoljska industrija dela še na razvoju nove modularne rakete Angara-5, ki bi lahko svojo drugo poskusno izstrelitev dočakala naslednje leto, povečali pa so tudi proizvodnjo starejših raket tipa Proton. Teh naj bi v prihodnjem letu izstrelili mnogo več kot do zdaj.
alexpgp/Wikipedia/CC BY-SA 2.0
Reorganizacija vesoljske industrije
Ruska vesoljska industrija bo za doseganje tovrstnih strateških zahtev v naslednjem letu in pol podvržena temeljiti reorganizaciji, preko katere bodo povečali, pospešili in dovršili proizvodnjo vesoljskih plovil. Novi Roskosmosov slogan »množična proizvodnja« predvideva prevlado nad svetovnim trgom raketnih tehnologij in postavlja Rusijo v vlogo vodilne države v svetovni vesoljski industriji.
»Ko imate enkrat množično proizvodnjo, postane ta tudi donosnejša, pri čemer uporablja obstoječe tehnične in tehnološke rešitve, kar vodi v povečanje kakovosti in zanesljivosti,« pravi Rogozin, ki ob tem še dodaja, da bodo razne entitete ruske vesoljske industrije preurejene v tri ogromne korporacije, od katerih bo prva specializirana za proizvodnjo raketnih motorjev, druga za ohišja raket in plovil, tretja pa za letalne in druge instrumente.
Roskosmos bo v letošnjem letu izvedel skupno 17 izstrelitev vesoljskih raket, medtem ko jih je za prihodnje leto predvidenih vsaj 35.
Preberite še:
Vrata v vesolje: Spoznajte kozmodrome, ki jih uporablja Rusija