V začetku novembra sta se Moskva in Peking dogovorila o novi dobavi ruskega orožja, je za RIA Novosti povedal Viktor Kladov, vodja delegacije Rosteha na vojaškem sejmu v kitajskem Žuhaju. »Ne bi se želel spuščati v podrobnosti, povem le to, da smo pravkar podpisali še tri (orožarske) pogodbe s kitajsko stranjo,« je potrdil Kladov.
Kitajsko že danes varuje cela vrsta najnovejših ruskih oborožitvenih sistemov.
Ptice roparice
Leta 2015 je Kitajska od Rusije kupila 24 lovcev 4++ generacije Su-35.
Ta letala so, z izjemo svojega trupa in motorjev, skoraj popolna kopija ruskega lovca Su-57, a vsaj za tretjino cenejši. Ravno zato so tudi pri ruskem obrambnem ministrstvu tem letalom dali prednost pred omenjenim lovcem pete generacije.
»Su-35 premore popolnoma ’računalniško pilotsko kabino’. V njej, tako kot pri Su-57, ni analognih naprav s kazalci. Namesto njih sta dva velika LCD zaslona, ki prikazujeta vse potrebne informacije,« je za Russia Beyond povedal profesor na Akademiji vojaških znanosti Vadim Kozjulin.
Vitalij V. Kuzmin
Hidrodinamične naprave za upravljanje pogona so zamenjale nove elektronske. Po besedah razvijalcev s tem niso prihranili le prostora in zmanjšali maso letala, ampak uvedli dodaten, oddaljeni nadzor nad njim.
»V praksi to pomeni, da vloga pilota ni več tako ključna. Računalnik lahko sam odloča, s kakšno hitrostjo in v kakšnem načinu leta se bo lovec približal cilju ter v katerem trenutku bo pilotu omogočil uporabo orožja. Zahtevne načine letenja, kot je let na nizkih višinah z izogibanjem reliefnim oviram, lahko računalnik prevzame nase,« dodaja Kozjulin. Elektronika skrbi tudi za to, da pilot ne bi nepravilno uporabil orožja ali pa slučajno spravil letalo v nenadzorovano spiralo.
Na letalu je vgrajen napredni radarski sistem Irbis s fazno antensko rešetko, ki se trenutno ponaša z edinstveno sposobnostjo zaznavanja ciljev na velikih razdaljah. »Po svojih lastnostih je radar podoben tistemu na ameriških lovcih F-22. Irbis lahko zazna naproti leteč objekt na razdalji med 350 in 400 km. Na takšni razdalji lahko lovec »vidi« letalonosilko, na 150-200 km železniški most, na 100-120 km čoln, na 60-70 km pa izstrelišča taktičnih raket ali skupine oklepnikov,« pravi Kozjulin.
Lovec lahko uporabi cel spekter sodobnih oborožitvenih sistemov. Ker so bila letala izdelana za Kitajsko, so prirejena za nošenje kitajskih vodenih in nevodenih raket.
Varovanje neba
Kitajci so eni prvih kupcev najsodobnejših sistemov zračne obrambe S-400 Triumf, za dobavo katerih je bila podpisana pogodba leta 2015. Kitajska bo vzpostavila nekaj divizionov, a natančnega števila ne vemo.
Sputnik
Triumf se od najbližjega konkurenta, ameriškega sistema MIM-104 Patriot razlikuje v glavnem po tem, da lahko spremlja cilje v 360-stopinjskem kotu, medtem ko Patriot lahko opazuje le v vnaprej določeni smeri pod kotom 180 stopinj.
Patriot za pripravo in namestitev raket potrebuje 30 minut. V tem času lahko balistična raketa že zadene cilj in je boj končan. Poleg tega ima ameriški sistem dvakrat krajši domet – 180 km, medtem ko lahko Triumf zadene cilje, oddaljene do 400 km. To pa igra pomembno vlogo, ne samo pri boju z raketami, ampak tudi z lovci in bombniki. Slednji namreč ne morejo odvreči bojnega tovora na varni razdalji, ko so soočeni z S-400.
Posamezna baterija je sestavljena iz štirih izstrelitvenih naprav, od katerih vsaka premore po štiri rakete. V eni bateriji je tako 16 raket, ki zmorejo sestreliti lovca pete generacije in sovražne manevrirne rakete na razdalji do 400 km.
To je brez upoštevanja kompleta dodatnega streliva, za katerega so Kitajci prav tako podpisali pogodbo. Sama pogodba vsebuje še določeno število transportnih sredstev, radarskih postaj, poveljniških točk in cel spekter podpornih vozil.
Kitajci bi z veseljem imeli še več kakovostnih ruskih orožij. Preberite še članek: Tri ruske vojaške tehnologije, po katerih najbolj hrepeni Kitajska