The National Interest: Kateri raketni sistem je boljši, ruski S-300 Fort ali ameriški Standard?

Protiletalska obramba je eden od najpomembnejših segmentov oborožitve na bojni ladji. Letala s sodobnimi protiladijskimi raketami in drugim smrtonosnim vodenim orožjem tipa zrak-morje predstavljajo veliko nevarnost za floto na površini morij, zato je izpopolnjevanje obstoječih in razvoj novih sistemov za zaščito ladij pred napadi iz zračnega prostora ena izmed ključnih nalog vojaško-industrijskega kompleksa, piše The National Interest, ki ga povzemajo pri Rossijski gazeti.

Avtor prispevka poudarja, da je protiletalski raketni sistem za ladje S-300 Fort eden najboljših sistemov protiletalske obrambe v vrstah ruske vojne mornarice. Namenjen je za boj proti zelo hitrim in agilnim zračnim ciljem na različnih višinah z vrhunskim manevriranjem. Rakete izstrelijo iz vertikalnih izstreljevalnikov, ki so vgrajeni v trup ladje. Ameriške bojne ladje so opremljene s podobnim sistemom, ki nosi oznako Standard in je na voljo v različnih modifikacijah.

Analizo je dobro začeti s primerjavo, kako sta oba sistema integrirana na bojne ladje, piše avtor prispevka.

Raketo Standard, glavno protiletalsko orožje ameriške vojne mornarice, najdemo zlasti v oborožitvi rušilcev Arleigh Burke in raketnih križark razreda Ticonderoga. Rakete Standard so modularne, kar omogoča manevrski prostor za povečanje njihovega števila na račun drugih raket na ladjah. Vertikalni izstrelitveni sistemi MK 41 so razporejeni v posebne zabojnike in rakete je mogoče izstreliti v poljubnem vrstnem redu. Ruski raketni sistem S-300F Fort pa je umeščen v posebno projektirane bobne v trupu ladje z osmimi transportno-izstrelitvenimi enotami. Rakete se izstreli samo iz enega položaja, zato je potrebno pred vsako naslednjo izstrelitvijo boben zavrteti, da pride na edino izstrelitveno mesto naslednja raketa.

S-300 Fort tako strelja počasneje v primerjavi z ameriškim MK 41 z raketami Standard (op. ur.: S-300 Fort lahko izstreli eno raketo na tri sekunde, kar še vedno ne predstavlja veliko časa). Poleg tega je ruski sistem namenjen izključno za boj proti zračnim ciljem, ameriške naprave MK 41 pa omogočajo namestitev več vrst raket za različne namene.

Pri samih raketah glavno vlogo igra učinkoviti domet oziroma radij njihovega delovanja. V prispevku je zapisano, da ima modernizirana ameriška raketa, ki je prišla v oborožitev pred kratkim, daljši maksimalni domet v primerjavi z rusko tekmico. (op. ur.: Domet ameriške rakete RIM-174 SM-6 ERAM (Extended Range Active Missile) znaša nekje med 240-370 km, ruski modernizirani sistem S-300 FM Fort-M pa ima v oborožitvi rakete 48H6 z dometom 150 km. Zadnja modernizacija je omogočila uporabo še kakovostnejših raket 48H6E2, ki so enake raketam v kopenskih sistemih S-300 PMU-2 in imajo domet 200 km.)

Vendar pisec ameriškega portala razloži, da zaostanek v tem vidiku ruski vojni mornarici ne dela preglavic, saj je osredotočena predvsem na obrambo svojih, ruskih ozemeljskih voda, zato pri Rusih ni tako nujne potrebe, da bi morali imeti rakete te vrste z enakim ali večjim dometom od ameriških. Po drugi strani je imela ameriška mornarica jasno namero, da pri teh raketah ustvari premoč proti vsem potencialnim grožnjam.

Preberite še: Pomorska blokada Rusije: Bi jo bilo mogoče izvesti in kako bi se končala takšna avantura?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.