Sonce je približno na polovici svoje življenjske poti, vendar bo svetilo še 4,5 milijarde let, je za RIA Novosti povedal Vladimir Kuznecov, direktor Inštituta za zemeljski magnetizem, ionosfero in radijske valove N. V. Puškova pri Ruski akademiji znanosti.
»Naše Sonce je v fazi t. i. glavnega niza. V njegovi notranjosti vztrajno poteka termojedrska reakcija kot osnovni vir sončne energije. Faza glavnega niza je najdaljša v življenju neke zvezde in znaša okoli 90 % njene življenjske dobe,« je povedal.
Po besedah Kuznecova je življenjska doba Sonca ocenjena na okoli 10 milijard let, od tega je porabljenih že okoli 4,5 milijard, ostalo pa je še približno prav toliko, piše ruska agencija. »Sonce neprestano oddaja energijo. Ta, ki se kaže v obliki eksplozij na njegovi površini, ni še nič v primerjavi s procesi v njegovi notranjosti,« je še pojasnil Kuznecov.
Znanstvenik pravi, da se bo, ko bo na Soncu izgorel ves vodik, potem začelo izgorevanje helija, zatem pa še težjih elementov. Na koncu, čez približno pet milijard let, bo ravnovesje sil v notranjosti zvezde že tako spremenjeno, da se bo Sonce razširilo vse do Venerine orbite in se pretvorilo v rdečo orjakinjo, ki bo pogoltnila Merkur in Venero ter scvrla Zemljo. Nato bo naša zvezda začela postopoma ugašati in se spremenila v majhno belo pritlikavko, katere premer ne bo večji od 10 kilometrov, njena gostota pa bo tako visoka, da bo neprimerljiva s kakršnokoli znano kovino. Okoli pritlikavke bodo krožili ostanki planetov Marsa, Jupitra in Saturna.
»Povprečna gostota Sonca danes znaša 1,4 grama na kubični centimeter, kar je 1,4-krat več od vode. Gostota snovi v Sončevem jedru pa je približno 150 gramov na kubični centimeter, kar je okoli 6,6-krat več od gostote najgostejše kovine na Zemlji – osmija,« je zaključil Kuznecov.
Preberite še, kaj bi Rusi počeli na Veneri ...