Proizvodnja novega letala je dokaj ambiciozen projekt, ruska civilna letalska industrija pa šele v povojih, zato imajo današnji projekti po mnenju analitikov dolgoročen značaj. Trenutno namreč kar 80 odstotkov letalskega parka ruskih letalskih družb predstavljajo tuje znamke. Toda trend se počasi obrača, kar je razvidno tudi iz statistike: Leta 2010 je bilo v Rusiji izdelanih le 7 potniških letal, leta 2017 pa že 41. Vendar tudi ta številka predstavlja komaj polovico tega, kar so proizvajali v časih Sovjetske zveze.
Na svetovnem in ruskem trgu trenutno prevladujeta podjetji Boeing in Airbus, ki precej otežujeta zagon domače (ruske) proizvodnje potniških letal, je prepričan analitik družbe GK TeleTrade Mark Gojhman. Stvar je v serijski proizvodnji: več kot proizvajalec izdela letal, cenejša postane njihova proizvodnja in vzdrževanje. Gojhman kot primer predstavi projekt letala Suhoj Superjet 100: pri Suhoju proizvedejo 30 teh letal na leto, medtem ko vodilna konkurenca na trgu enako število proizvede v enem mescu. Projekt Superjet povzroča izgubo in se mora redno napajati iz državnih subvencij. Podobno lahko doleti tudi Il-96-400M, meni analitik. Tudi če bo letalo po kakovosti na enakem ali celo višjem nivoju od konkurentov, bo moralo preteči še mnogo let, preden bo nov model začel resno konkurirati vodilnim igralcem na trgu.
Poleg tega imajo vodilni proizvajalci letal z ruskimi letalskimi prevozniki sklenjene dolgoročne pogodbe. Če bi država posredovala v to sodelovanje z namenom pomoči domačim proizvajalcem, bi se to lahko, paradoksalno, negativno odrazilo na izvozu domačih letal, menijo analitiki.
A vse to kljub temu ne pomeni, da projekt nima perspektive, meni Gojhman. Konec koncev je tudi Airbus, kot izpostavi, potreboval tri desetletja, da je postal resna konkurenca Boeingu. A če na razvoju ne bi začeli delati v 70. letih prejšnjega stoletja, potem danes ne bi bili tam, kjer so.
Pri Iljušinu bodo torej morali prebroditi »porodne« težave začetne proizvodnje. Sodelavec strokovne skupine družbe Veta Ilja Žarski meni, da so cilji proizvajalca trenutno onkraj civilnega trga. Glede na nejasnost nadaljnjih naročil in vzdrževanj letal Antonov (proizvodnja se namreč nahaja v Ukrajini, op. a.) dobiva smisel ideja o proizvodnji domačih širokotrupnih letal za potrebe ruske vojske in ministrstva za izredne razmere (MČS).
Generalni direktor družbe Iljušin Aleksej Rogozin je v začetku letošnjega leta omenjal 200 letal, za katera naj bi se zanimale ruske zračno-vesoljske sile. Če bo prišlo do dejanske realizacije teh naročil, potem bi lahko po mnenju Žarskega to Iljušinu »pokrilo« proizvodnjo za vsaj nekaj časa, dokler z letali ne bi prodrl na civilni trg. Ob tem analitik poudarja, da bo glavno vlogo vsaj na začetku nedvomno igral največji letalski prevoznik v Rusiji, državni Aeroflot, ki je z nakupi letal podprl že proizvodnjo pri Suhoju.
Novi Iljušin bo torej zagotovo poletel, vprašanje je samo, kako »daleč« ...
Oglejte si še: Gromozanska letala iz Rusije in Sovjetske zveze (FOTO)