Turčija namerava zgraditi novo bazo vojne mornarice na vzhodnih obalah Črnega morja, je v torek poročal osrednji turški časnik Milliyet. Iz članka je mogoče razbrati, da bo novi vojaški objekt postavljen blizu mesteca Sürmene, ki je 40 km proč od Trabzona, baza pa bo lahko sprejela 400 vojakov in oficirjev ter zaposlovala še 200 civilistov, poroča ruski spletni portal Vzgljad.
To bo že deveta baza turške vojne mornarice. Trenutno Turčija razpolaga z osmimi bazami v štirih morjih: v Iskenderunu in Mersini na Sredozemskem morju, v Foçi in Aksazu na Egejskem morju, v Ereğlu na Črnem morju, v Gölcüku na Marmarskem morju ter v Istanbulu in Çanakkalu pri ožinah Bospor in Dardanele.
Turčija se je za ta korak odločila potem, ko so ZDA sporočile, da nameravajo z vojaškimi ladjami okrepiti svojo prisotnost v Črnem morju po najnovejšem izbruhu napetosti med Kijevom in Moskvo zaradi incidenta v Kerškem prelivu. Še en razlog morda tiči v varovanju plinovoda Turški tok, katerega podvodni del je bil dokončan 5. novembra letos. Vendar pa turški vojaški analitiki spomnijo, da je ideja o izgradnji pomorske vojaške baze na Črnem morju stara že vsaj deset let, ko še ni bilo govora niti o energetskem koridorju, še manj je bilo govora o krizi, ki je potem nastala v odnosih med Ukrajino in Rusijo.
Do tega je bolj skeptičen ruski admiral Vladimir Komojedov, nekdanji poveljnik Črnomorske flote. »V Turčiji ne potrebujejo te baze za zaščito pred vojaškimi ladjami ZDA. To je podoben izgovor kot pri sistemu protiraketne obrambe, ki naj bi ščitil Evropo pred raketnim napadom iz Irana. Zakaj bi Turki zaradi tega postavljali vojaško bazo ob Črnem morju in tja selili udarno prest svoje vojne mornarice, ko pa se lahko v skladu s konvencijo iz Montreuxa ameriške vojaške ladje tam zadržujejo največ 21 dni?« se sprašuje Komojedov.
»Vzhod je delikatna stvar. To niso le haremi, ampak tudi resne sile, ki lahko projicirajo svoj potencial tudi na morju. Zato se moramo zamisliti o ciljih Turčije, ki so komajda kaj povezani z ameriškimi načrti,« razmišlja Komojedov. On meni, da je potencialna okrepitev ameriških sil na Črnem morju povsem deklarativne narave, saj tudi če bi teoretično ZDA poskušale pošiljati svoje letalonosilke in ladje z raketami preko Sredozemskega in Marmarskega morja proti Črnem morju kljub konvenciji iz Montreuxa, zanje ne bi imelo veliko smisla zahajati v Črno morje, saj gre za »zaprt«, »nasičen« prostor, v katerem bi imela tretja sila od drugod zelo omejene možnosti za izvedbo velike pomorske operacije.
Komojedov je prav tako dejal, da se je ruska Črnomorska flota v zadnjem času opazno okrepila in je sedaj enako močna kot turška mornarica. »Ko sem jaz poveljeval Črnomorski floti prva leta po letu 2000, je bila turška flota približno štirikrat močnejša,« je poudaril ruski admiral. Turčija je namreč v tem času dosegla velik gospodarski napredek, ki je rezultiral tudi v pojavu novih ladij, jurišnih čolnov in podmornic, medtem ko je imela ruska Črnomorska flota na primer samo eno podmornico tipa Varšavjanka, priznava Komojedov. Potem pa se je to spremenilo, saj je tudi Črnomorska flota začela prejemati novo tehniko iz ruskih ladjedelnic in izenačila razmerja moči. »Sedaj imamo izpopolnjeno skupino podmornic, imamo nove ladje, med drugim raketne ladje in fregate,« pojasnjuje Komojedov. »Vseeno tudi Turčija ni stala na mestu in se je prav tako razvijala. Če želijo razširiti svoj sistem baz, očitno imajo kaj novega za dobaviti mornarici,« je sklenil svoje razmišljanje ruski admiral, ki so ga podrobno citirali pri Vzgljadu.
Predsednik Združenja za podporo floti, stotnik prvega ranga Mihail Nenašev, ima tak razvoj turške vojne mornarice v Črnem morju za pričakovano reakcijo. On poudarja, da bo Rusija razumevajoča do takšnih odločitev, če te poteze niso usmerjene v destabilizacijo varnosti v regiji in potencialno kvarjenje rusko-turških odnosov.
Po njegovih besedah je trenutni razvoj turške mornarice naraven proces. Trgovsko ladjevje prevladuje nad vojaško komponento, Turčija preko 80% svojega izvoza izpelje s pomorskim prometom. »Če Turčija nima nekih skritih namenov, ji moramo pustiti, da v miru izboljšuje svojo pomorsko infrastrukturo, kar konec koncev počnemo tudi mi. Glavno je, da Turčija ne bo dovolila kršenja aktualnih globalnih konvencij ali dopustila infiltracije mornaric tretjih držav, ki bi želele izvajati provokacije proti naši državi,« je razložil Nenašev.
Omenjeni poznavalec mornarice je prav tako dodal, da je Črnomorska flota močnejša od turške mornarice: »Čeprav je turška mornarica po številu bojnih plovil večja od Črnomorske flote, ona le težko parira po svoji ognjeni moči, ki vključuje skupno število raket in število ciljev, ki jih lahko napada.« Po njegovih besedah Turki razpolagajo s skupino 12-14 podmornic in 15 velikih ladij (fregate in patruljne ladje), a gre za tehnološko zastarela plovila. »Turki trenutno posodabljajo svoje ladjedelniške kapacitete, ki bodo v tej regiji kakovostnejše od naših. Čeprav je njihova flota številčnejša od Črnomorske, pa v tehnološkem smislu ostaja inferiorna.«
Za Vzgljad je Nenašev še povedal, da glavna ladja Črnomorske flote – raketna križarka Moskva – trenutno prestaja modernizacijo, s katero bo postala najmočnejše vojaško plovilo v Črnomorskem bazenu. Kot pomembne akterje je omenil še male raketne ladje razreda Samum, ki jih odlikujejo velike hitrosti (do 55 vozlov) in nadzvočne protiladijske rakete Moksit, s katerimi lahko učinkovito odgovorijo na vsakršne provokacije v regiji.
Nenašev ni mogel izpustiti še šestih novih podmornic z manevrirnimi raketami Kalibr (domet tudi do 2500 km) z domačo bazo v pristaniščih Novorossijsk in Sevastopol. Kopenski raketni protiladijski sistemi pa učinkovito pokrivajo celotno območje Črnega morja.
»Turki zelo dobro vedo, s čim vse razpolagamo in kakšne so naše zmožnosti. Mornarica ni samo skupina ladij, ampak predvsem ena velika znanost. Združuje ne samo pomorske, ampak tudi oceanske izkušnje, ki so se nabirale skozi več desetletij. Poleg vodnih in podvodnih plovil obstaja še mornariško letalstvo. Skratka, po vseh teh kriterijih se Turčija ne more kosati z Rusijo,« poudarja Nenašev in spomni, da tudi Črnomorska flota sedaj prestaja modernizacijo in je v zadnjih desetih letih prenovila 90% svojih bojnih sredstev.
Kar se tiče že omenjene novice o novi bazi turške mornarice ob Črnem morju, on pravi, da gre za novo etapo v modernizaciji turške mornarice, ki bo trajala pet let in bo poleg Črnega zajela tudi sile na Sredozemskem morju. »Želijo postati regionalni lider v pomorski moči in za to bodo sprejeli vsemogoče ukrepe,« pravi poznavalec, a hkrati miri, da se Rusiji tega razvoja ni potrebno bati, tako zaradi zgoraj navedenih ruskih prednosti kot zaradi tega, ker sta državi taktični zaveznici. »Mi se danes skupaj soočamo z vojno v Siriji, ki je nihče ne potrebuje. Turčija ima velike probleme na svojih južnih mejah, kjer ob vsakodnevnih spopadih obstaja še en dejavnik v obliki prebežnikov,« razmišlja Nenašev.
Nenašev je pogovor za Vzgljad nadaljeval z besedami, da lahko »skupaj zelo uspešno preprečimo sovražne poteze« ZDA in morebitne poskuse kršenja konvencije iz Montreuxa, ki predpisuje dovoljeno tonažo ladij na Črnem morju in čas, v katerem se le-te lahko zadržujejo v teh vodah. On misli, da bo zveza NATO v prihodnje poskušala povečati napetosti na območju Črnega morja in s tem povečati pritisk na Rusijo, vendar ne tako drzno in ostro, kot bi si kdo lahko predstavljal, češ da »imata EU in NATO težave na svojem dvorišču, kot ta trenutek vidimo v Franciji«. Čeprav bi lahko s tem odvračali pozornost od domačih problemov, tak razvoj dogajanja ni preveč verjeten, za to bi bila potrebna enotna politična volja med vsemi državami članicami, ki so obremenjene z domačimi izzivi in bodo na to težko pripravljene, meni ta sogovornik. »Ne verjamem, da bo prišlo do take agresije. Poslali bodo ladjo ali dve, ki bosta rotirali po Črnem morju, vzporedno bi lahko še malo 'hujskali' vzhodnoevropske države proti nam, to pa je maksimum, ki bi ga lahko pričakovali v prihodnje,« je sklenil to misel.
Iz vsega tega je pri Vzgljadu izpeljan zaključek, da nova baza turške mornarice ne bo nastala zaradi varovanja podvodnih inštalacij plinovoda Turški tok, ampak zaradi okrepitev svoje pomorske moči na območju Črnega morja, kar ni nepomembno tudi za Rusijo, saj se nikoli ne ve povsem, do kdaj bo trajalo trenutno taktično zavezništvo med Rusijo in Turčijo, ki je še naprej članica zveze NATO.
Preberite še: Turčija pričela z gradnjo kopenskega dela plinovoda Turški tok
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
