Pet sodobnih tehnologij, ki izvirajo iz Rusije

Gašenje požarov, merjenje krvnega tlaka, mleko v prahu in celo varjenje kovin – to so samo nekateri v vrsti izjemnih znanstvenih napredkov in prebojev, ki so jih izumili in tudi prvič uporabili prav v Rusiji.

Varjenje

Prve poskuse, ki so pripeljali do odkritja varjenja – postopka združevanja delov kovin z uporabo visoke temperature, sta v zgodnjem 19. stoletju vzporedno in neodvisno drug od drugega izvajala dva inženirja: v Rusiji je bil to Vasilij Petrov, v Angliji pa Humphry Davy. Oba sta odkrila električni oblok, vendar je bil Davyjev kratkotrajen in nižje temperature, tisti od Petrova pa je lahko zdržal dlje in omogočal dovolj visoko temperaturo za taljenje kovin.

V zgodnjem 19. stoletju je bil eksperiment Petrova le gola znanost, potem pa je leta 1881 Nikolaj Benardos, prav tako inženir in izumitelj, ki je delal za Pavla Jabločkova (izumitelja t.i. električne sveče), odkril, da je mogoče električni oblok uporabiti za spajanje kosov kovin (varjenje). Leta 1885 je Benardos svojo metodo patentiral, tri leta zatem pa so jo začeli uporabljati v industriji. Hkrati s tem je Nikolaj Slavjanov, prav tako inženir, za varjenje kovin z visokim tališčem predlagal uporabo kovinskih elektrod namesto ogljikovih. Za primer je Slavjanov zvaril svoj slavni cilinder iz osmih različnih kovin z različnimi tališči.

Mleko v prahu

Mleko v prahu je osnovna sestavina hrane za dojenčke, ki smo jo nekoč pili ali jedli vsi. A malokdo ve, da ta sestavina prihaja iz odmaknjenih območij Sibirije.

Leta 1792 je tolmač Ivan Erich kot prvi pisal, da lokalni mongolski domačini iz Transbajkalske regije pozimi na pladnjih zamrzujejo mleko, ki ga potem sušijo na soncu, pri čemer izhlapi voda in se ustvari »mlečni prah«. Kmalu zatem je nek zdravnik, ki je deloval na omenjenem območju, predstavil ta način shranjevanja mleka širši javnosti.

Ta zdravnik je bil Osip Kričevski, ki je takrat služboval v livarni srebra v Nerčinsku (5000 km od Moskve). Kričevski je opazil, da mnogi Jakuti, ki so delali v tovarni, sušijo mleko na enak način. Menil je, da bi mleko v prahu prišlo prav pri pomorskih potovanjih in ugotavljal, da »Evropejci še ne poznajo tega sibirskega izdelka«.

Kričevski je prevzel tehniko domačinov in jo tudi uporabljal za shranjevanje mleka. Istega leta, ko je Kričevski umrl (1832), so zagnali proizvodnjo mleka v prahu tudi v Sankt Peterburgu, a je prvi patent za to tehnologijo pridobil Anglež T. S. Grimwade leta 1855.

Gašenje s peno

Gašenje ognja z vodo ni zmeraj tako učinkovito, kot se zdi, zato se je neki Rus odločil, da bo raje uporabil peno. Aleksander Loran, ruski inženir francoskega porekla, je iskal način, kako izdelati učinkovit gasilni aparat, saj je bil priča mnogim požarom. V zgodnjem 20. stoletju je Loran, ki je študiral kemijo v Sankt Peterburgu in Parizu, delal kot učitelj v Bakuju, takratni prestolnici ruske naftne industrije. Požari zaradi razlite nafte so bili velik problem, saj jih ni bilo mogoče pogasiti z vodo ali prahom.

Legenda pravi, da naj bi Loran nekoč med pitjem piva z nekim prijateljem vzkliknil: »Eureka!« Kmalu zatem je izvedel svoj prvi eksperiment, v katerem je poskusil pogasiti goreč madež nafte s spenjenim pivom. In poskus je deloval! Loran je nato izumil penilno snov in ustanovil tovarno gasilnih aparatov znamke Eureka. Svoj sistem je leta 1907 patentiral v Rusiji in Združenih državah Amerike.

Membranska konstrukcija

Zanimivo, kako je neka tehnologija iz 19. stoletja dobila svojo polno uporabnost šele v 21. stoletju. Ruski arhitekt in inženir Vladimir Šuhov je bil eden od tistih genijev, ki so bili daleč pred svojim časom.

Hiperbolični stolp Šuhova

Diagonalne membranske konstrukcije je Šuhov izumil in patentiral v letih 1895-1899. Prednost teh konstrukcij je relativno nizka masa ob hkratni zmožnosti prenašanja velikih pritiskov, po zaslugi njihove prožnosti. Ponašajo se z nizko stopnjo korozije, nizko ceno in visoko odpornostjo. Večina stolpov in paviljonov Šuhova, ki jih je postavil v Rusiji pred stotimi leti, je še danes brezhibnih in to z malo ali nič vzdrževanja.

Njegov izum je v veliki meri definiral arhitekturo 21. stoletja. Membranske konstrukcije danes uporabljajo svetovno znani arhitekti, kot so Richard Buckminster Fuller, Norman Foster, Nicholas Grimshaw in mnogi drugi. Današnja priljubljenost teh konstrukcij pa v 20. stoletju še ni bila tako vsesplošna, saj je njihova gradnja zahtevala številne natančne izračune, ki jih je neprimerno lažje opraviti s pomočjo računalnika. Čeprav Šuhov še ni imel na voljo računalniške tehnologije, je uspel zgraditi prve membranske stolpe in industrijske paviljone, ki jih je predstavil na Vseruskem industrijskem in umetniškem sejmu leta 1896 v Nižnem Novgorodu.

Merjenje krvnega tlaka

Ta pogosta medicinska metoda predstavlja eno od najpomembnejših zdravniških meritev na pacientih, saj pomaga pri diagnozi številnih bolezni. Med merjenjem krvnega tlaka zdravniki navadno gledajo sistolični (ko srce potisne kri po žili) in diastolični krvni tlak (ko srce počiva med utripi)

Nekoč so poznali mnogo raznih metod za ugotavljanje krvnega tlaka, ki pa niso bile preveč natančne. Nato je italijanski patolog Scipione Riva-Rocci izumil napihljiv rokav, povezan s sfigomanometrom. Rokav je zdravnik namestil na roko, ga napihnil in s prstom meril pacientov pulz. Ko pulza ni bilo, je to pomenilo, da je rokav popolnoma prekinil krvni obtok in da je notranji pritisk v rokavu enak sistoličnemu krvnemu tlaku. Toda ta metoda ni omogočala merjenja diastoličnega tlaka.

Nikolaj Korotkov je bil ruski zdravnik, ki je najprej delal kot bolničar na terenu, nato pa se je specializiral v žilni kirurgiji. Leta 1904 je med merjenjem krvnega tlaka pri enem od svojih pacientov z Riva-Roccijevo metodo pomotoma uporabil stetoskop na pacientovi nadlaktni arteriji in zaslišal utripajoč zvok. Ko je tlak v rokavu višji od sistoličnega, zvoka ni. Takoj ko se izenači, pa nekaj krvi lahko steče mimo in zaslišimo zvok. Ko zvok utihne, to pomeni, da kri potuje neovirano, zato ta trenutek pomeni diastolični tlak.

Korotkov je svojo metodo opisal leta 1905 v komaj pol strani dolgem poročilu, leta 1935 pa jo je uradno priznala še Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Preberite še o velikih odkritjih Konstantina Ciolkovskega, ruskega Leonarda da Vincija!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke