Šest izumov, ki so – ne boste verjeli – prvotno nastali v Rusiji

Legion Media
Rusi so si domislili kar nekaj sijajnih idej, ki pa se zaradi ekonomskih razmer, šibkega pravnega in patentnega sistema ter pomanjkanja zanimanja niso prijele v domovini. Izumi so navadno uspeli šele v tujini.
  1. Padalo iz nahrbtnika

Zgodovinski viri pričajo, da so skozi zgodovino mnogi želeli narediti padalo, prvo delujoče padalo pa je dejansko izumil ruski igralec in dramatik Gleb Kotelnikov. Danes seveda takšna padala uporablja ves svet.

Do ideje o varnem in delujočem padalu je Kotelnikov prišel leta 1910, ko je videl smrt enega prvih ruskih pilotov, Leva Maceviča, ki je ob okvari letala padel z višine 400 metrov. Igralca je inženirstvo zanimalo že od otroških let, kmalu po tej tragediji pa je izkoristil svoja znanja in veščine ter ustvaril sistem, ki lahko na človekovem hrbtu nosi padalo, ki se ga po potrebi odpre v zraku.

Gleb Kotelnikov s padalom

Preizkusi so bili uspešni, toda v Rusiji država in vojska nista pokazali dosti zanimanja. Izumitelj se je odločil, da svoje padalo proda Franciji, kjer je naletelo na velik uspeh. V Rusiji se je oblast začela zanimati za Kotelnikov izum šele ob izbruhu vojne leta 1914, intenzivneje pa po oktobrski revoluciji 1917. Leta 1923 je Kotelnikov naredil dodatne izboljšave na svojem padalu. Umrl je leta 1944, star 72 let. Živel je zadosti dolgo, da je osebno videl, kako je njegov izum pozitivno pomagal Rusiji in vsemu človeštvu.

  1. Fotografski film

Po splošnem prepričanju za avtorja prvega fotografskega filma velja ustanovitelj Kodaka George Eastman, ki ga je naredil leta 1885, vendar je v resnici že prej podobno uspelo ruskemu izumitelju Ivanu Boldirjevu, ki je prišel na dan s fotografskim filmom že leta 1878.

Boldirjev se je rodil v revni kozaški družini v Rostovski regiji in se je že od otroštva zanimal za strojništvo. Pri 19 letih se je preselil v mesto Novočerkask, kjer je začel delati v fotografiji, pozneje se je preselil v Sankt Peterburg, kjer je delal kot urejevalec fotografij in pomočnik fotografa.

Ivan Boldirjev ob delu s svojim fotografskim filmom

Ko je izpopolnil svoje fotografske veščine, se ni mogel upreti možnosti, da naredi določene izboljšave. Najprej je izumil kratkogoriščni objektiv, ki je prekašal obstoječe analoge po odprtini in kotih, nato pa si je izmislil fotografski film, ki se je izkazal za boljšo alternativo od takratnih težkih in krhkih steklenih plošč, ki so se jih posluževali tedanji fotografi. Njegov film je bil ne samo lažji in preprostejši za nošnjo, lahko je tudi prestal vrelo vodo. Žal pa njegov revolucionarni film ni dobil veliko pozornosti na sejmu v Moskvi leta 1882. Njegove zgodbe je bilo kmalu zatem konec.

  1. Stružnica z nosilcem za mehansko rezalno orodje
Stružnica Andreja Nartova v sliki

Prvo stružnico za rezanje vijakov je leta 1800 patentiral britanski iznajditelj Henry Maudslay, ki velja za očeta tehnologije strojnih orodij. Njegovi izumi so bili pomemben dejavnik za nastanek industrijske revolucije.

Vendar je Maudslay začel razvijati svojo stružnico v 80. letih 18. stoletja, desetletja pozneje v primerjavi z Andrejem Nartovim, ki je takšen stroj opisoval že v svoji knjigi iz leta 1755. Ni znano, ali je Maudslay vedel za Nartove izume, je pa možno, da je tiste čase v Parizu videl razstavljeno rusko stružnico.

Nartov se je rodil v družini iz srednjega razreda in bil nadarjen inženir. Študiral je na Moskovski šoli matematike in navigacije, leta 1712 pa je nanj postal pozoren Peter Veliki. Skozi leta je postal njegov osebni obrtnik. Potoval je po vsej Evropi, kjer je študiral, si izmenjeval ideje in predstavljal stružnico. Leta 1724 je predlagal, da Peter ustanovi Rusko akademijo znanosti, v katero je bil včlanjen od leta 1735.

Tekom svojega življenja je izumitelj zasnoval 36 strojnih orodij in načrtoval tudi izdajo knjige, ki bi na enem mestu opisovala vsa, a mu je to leta 1756 preprečila smrt. Mnogi njegovi izumi so preživeli, na primer krožna baterija za hitro streljanje, ki jo najdemo v Ermitažu ter Muzeju umetnosti in poklicev v Parizu.

  1. Mleko v prahu
Mleko v prahu

Čeprav že v zgodbah Marca Pola iz Mongolije iz 13. stoletja najdemo omembo izdelka, ki spominja na suho mleko, se o njegovi izdelavi ni vedelo veliko in zamisli niso jemali resno. Šele leta 1802 je ruski zdravnik Osip Kričevski odkril prvi sodoben proces za izdelavo suhega mleka, ki lahko ohrani svoje koristne lastnosti in ima daljši rok trajanja.

Kričevski je takrat delal v mestu Nerčnsk v oddaljeni Zabajkalski regiji, kraju daleč proč od prestolnice Sankt Peterburg, ki je bil najprej ustanovljen za nastanitev izgnanih obsojencev. Kričevski je bil tam eden redkih zdravnikov, ki je trdo delal in pomagal pomoči potrebnim, a mu je primanjkovalo medicinskega materiala. Mleko je bilo eno najbolj zdravih stvari, ki jih je lahko ponudil ljudem, vendar se je hitro kvarilo. Tako je zdravnik iskal načine, kako mu podaljšati rok trajanja. Iznašel je tehnologijo, s katero je izhlapela voda in je nastalo mleko v prahu.

Žal je izumitelj umrl že leta 1832 in nikoli ni osebno videl, kako je njegov izum dosegel Peterburg. Mnogo let pozneje je prišel v Evropo, kjer pa je tehnologijo leta 1855 patentiral T. S. Grimwade.

  1. »Kočija, ki se poganja sama«
Pozna rekonstrukcija »samopoganjajoče se kočije« Šamšurenkova

Leta 1752 je kmet in izumitelj-samouk Leontij Šamšurenkov iznašel prvo štirikolesno »kočijo, ki se poganja sama«, v bistvu prototip prvega avtomobila. Ne samo, da je zaslovel s tem izumom, ta mu je celo rešil življenje. Konec 30. let 18. stoletja je Šamšurenkov vložil tožbo proti lokalnemu guvernerju zaradi poneverbe državnih sredstev, a so skorumpirani uradniki raje posadili v zapor izumitelja. Če ne bi imel ustvarjalnega uma, bi morda še desetletja gnil za zapahi.

Leta 1741 je Šamšurenkov prišel na idejo za »samopoganjajočo se kočijo«, ki bi jo vozila dva »kočijaža«, vendar je minilo 10 let, preden je ideja pritegnila pozornost državnih uradnikov. Povabljen je bil v Sankt Peterburg in z državnim financiranjem je bil projekt uspešno uresničen. Izumitelj je dobil 50 rubljev nagrade in začel razmišljati o dodatnih izboljšavah, na primer o posebni »uri«, ki bi prikazovala prepotovano razdaljo, ali pa o »zimski kočiji«. Vendar te dodatne ideje nikoli niso dobile državne podpore.

Čeprav je bila kočija Šamšurenkova starejša od tiste, ki jo je Francoz Nicolas-Joseph Cugnot predstavil leta 1769, za ruskega izumitelja svet nikoli ni vedel.

  1. Gasilni aparat
Preizkus Loranovega gasilnega aparata

Pena še naprej velja za najučinkovitejši način boja proti požarom, vendar zanjo v začetku 20. stoletja še niso vedeli, zato so se takrat proti ognju borili še z vodo in sodo bikarbono. Šele leta 1902 je ruski učitelj kemije iznašel gasilni aparat, ki ga uporabljamo še danes.

Aleksander Loran se je rodil v Kišinjevu (današnja Moldavija), študiral v Sankt Peterburgu in Parizu ter postal šolski učitelj v mestu Baku (danes Azerbajdžan), kjer je bilo v prvi polovici 20. stoletja središče ruske naftne industrije. Loran je bil priča številnim požarom, ki jih ni bilo mogoče pogasiti, zato je iskal substanco, ki bi se lahko zoperstavila tako divjim plamenom.

Po številnih eksperimentih je prišel do rešitve: izumil je peno, ki jo je poimenoval "Lorantina". Pozneje jo je patentiral, in to ne samo v Rusiji, ampak tudi v tujini. Sčasoma je ustanovil podjetje v Sankt Peterburgu in začel prodajati gasilne aparate pod znamko Eurica.

-

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke