Novi ruski minolovci »za zaščito vsakega oporišča vojne mornarice«

Ivan Antonov

SNSZ
Ruska mornarica je prejela novo ladjo za odkrivanje in odstranjevanje min Ivan Antonov projekta 12700, ki ima največji monolitni trup iz stekloplastike na svetu.

To je druga ladja iz projekta 12700 (šifra Aleksandrit), proizvod Sredjenevske ladjedelnice (SNSZ) iz Sankt Peterburga. Ladje po tem projektu bodo omogočile večjo zaščito ruske mornarice proti minam, posebnost pa je največji monolitni ladijski trup iz stekloplastike na svetu. Do leta 2027 namerava rusko obrambno ministrstvo skupno sprejeti 10 takšnih ladij, poroča RT.

Konkretna ladja je svečano vstopila v vojsko pretekli konec tedna s slovesnostjo v Baltijsku in se pridružila prvi ladji iz tega projekta Aleksander Obuhov, ki je v mornarici od decembra 2016. »Serijska ladja za protiminsko obrambo Ivan Antonov ima celo vrsto lastnosti, po katerih se razlikuje od glavne ladje tega projekta Aleksander Obuhov, na kateri so med uporabo izpeljali aprobacijo ter preverili celo vrsto vozlišč in sistemov,« je pojasnil ruski obrambni resor na svoji spletni strani, ki jo citira ruska medijska hiša.

Okrepljena protiminska obramba

Ruska mornarica bo z ladjami projekta 12700 Aleksandrit okrepila svoje kapacitete za iskanje in odstranjevanje min. Dolgoročno namerava rusko obrambno ministrstvo prevzeti še dodatnih 30 (torej skupno 40) minolovcev, pri čemer bo vsak nov minolovec še boljši od prejšnjega. Ladje projekta 12700 so sicer plod zamisli Centralnega pomorskega konstruktorskega biroja Almaz. Trenutno se gradijo štiri: Georgij Kurbatov, Vladimir Emeljanov, Jakov Baljajev in Pjotr Iljičev, še letos bo na vrsti tudi Anatolij Šlemov.

»Minolovci še naprej igrajo velikansko vlogo v varovanju mornariških oporišč in spremljanju ladij preko minskih polj. Praviloma delujejo v območju bližje obalam in ustjih velikih rek. Njihova glavna naloga je opazovanje pomorskega prostora in odstranjevanje najdenih min,« je za RT povedal ustanovitelj portala Military Russia Dmitrij Kornjev. Po njegovih besedah bi vsaka mornariška baza lahko imela 1-2 minolovca iz tega projekta.

V resnici gre pri tem projektu za dokaj majhne ladje, pojasnjuje RT. Imajo 890 ton izpodriva, plujejo lahko 2700 km daleč, najvišja hitrost znaša 16,5 vozlov (30 km/h), avtonomno delujejo deset ur, posadka pa ima do 44 ljudi. Poleg razne radarske in opazovalne opreme ipd. imajo na krovu tudi torpede, prenosne raketne sisteme dolgega dometa 9K38 Igla, 30-milimetrski avtomatski top AK-306 in 14,5-milimetrski pomorski mitraljez na osnovi mitraljeza Vladimirov. Za povrh oprema vključuje še dodatna večnamenska plovila brez posadke Iskatelj, ki po sankcijah zamenjujejo prejšnje »brezpilotnike« francoske izdelave Inspector Mk 2.

Kompozitni materiali za večjo žilavost

Aleksander Obuhov

Minolovci projekta 12700 Aleksandrit so bistveno drugačni od prejšnjih generacij zaradi široke uporabe kompozitnih materialov. Največji trup iz monolitne stekloplastike na svetu, ki jo ima novi Ivan Antonov, je tako dolg 61 metrov in širok 10 metrov. Trup in druge velike konstrukcije izdelujejo iz kompozitov ob uporabi najučinkovitejše današnje tehnologije vakuumske infuzije, kar omogoča večjo vzdržljivost, žilavost in življenjsko dobo. Trup so razvili v že omenjeni peterburški ladjedelnici SNSZ ob sodelovanju z inštitutoma Krilov in Prometej.

Kornjev je na to temo dejal, da so takšni kompozitni materiali nujni v pogojih sodobnih bojišč za zaščito proti morskim minam, še posebej magnetnim, ki že od druge svetovne vojne spadajo med najučinkovitejše. Ladje 12700 Aleksandrit so odgovor ruske vojske na spremenjene trende v protiminski borbi z mnogokanalnimi kombiniranimi sprožilcev. Poudaril je tudi pomen dodatnih plovil brez posadke, ki da širijo opazovano območje in zmanjšujejo tveganje za samo ladjo in njeno posadko na najnevarnejših področjih.

Preberite še:

Uragan: Majhna, a nevarna raketna ladja

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke