Raziskovalci s Centra za bioelektronske vmesnike in Centra za kognicijo in sprejemanje odločitev prestižne ruske univerze Visoka ekonomska šola so predstavili študijo z naslovom Preizkus modelov simultanega tolmačenja: študija po modelu ERP, o kateri piše jezikovni portal Slator.
Ruski raziskovalci so poskušali z meritvami izvedeti, kaj se dogaja v glavah devetih poklicnih tolmačev med njihovim delom. Pri delu so imeli na svoji glavi elektrode za elektroencefalografijo (EEG), ki so omogočile raziskovanje njihove možganske aktivnosti.
Vodja raziskovalne skupine Roman Koškin, ki je tudi sam poklicni tolmač, je v članku zapisal, da raziskavo zastavili po modelu napora, ki predpostavlja, da mora človek med simultanim tolmačenjem izvajati tri različne funkcije: poslušanje in analizo, kratkoročni spomin, govor v ciljnem jeziku.
Ta model tudi predvideva, da tolmač postane šibkejši pri preostalih funkcijah, če se preveč osredotoči samo na eno od vseh teh funkcij, kar pa v praksi še ni bilo empirično testirano. Koškina je zanimalo, ali tolmači med prevajanjem v svojih možganih izvajajo te tri funkcije hkrati ali med njimi enakomerno preklapljajo.
Za poskus so vzeli devet profesionalcev, ki so simultano tolmačili osem govorov z zasedanja varnostnega sveta Združenih narodov, štiri iz ruščine v angleščino in štiri obratno. Za učinkovito branje tolmačeve možganske aktivnosti je bila uporabljena tehnika z dogodkom povezanega potenciala (ERP).
Avtorji članka so na podlagi zbranih podatkov prišli do predpostavke, da simultani tolmači dinamično prerazporejajo pozornost na vsa področja. »Bolj kot tolmač zaostaja za govorcem, več delovnega spomina mora angažirati za zadrževanje in predelovanje prejšnjih informacij in manj virov je na voljo za predelovanje novih informacij,« je zapisal Koškin. Raziskava je s tem pravzaprav potrdila že dolgo prisotno zdravorazumsko razmišljanje: človek pri tolmačenju ne sme preveč zaostati za govorcem.
Koškin je opozoril, da simultano prevajanje ni samo preprosto prenašanje besed iz enega jezika v drugega. »Umetnost simultanega tolmačenja nima dosti skupnega s prevajanjem vsake besede posebej. Tolmači morajo vedeti, kdaj se morajo ustaviti, izvleči informacije iz govorčevih besed in ustvariti eleganten prevod,« je opozoril.
Vodja skupine je potem dodal, da ima raziskava tudi nekatere pomanjkljivosti: majhno število sodelujočih, samo specifična jezikovna kombinacija, morebitne različne sposobnosti različnih poklicnih tolmačev. Poleg tega v raziskavi niso analizirali govora tolmačev v ciljnem jeziku.
»Upam, da bomo z našo raziskavo pomagali kolegom, da najdejo popolno število besed, s katerimi bodo lahko razumeli in prenesli bistvo povedanega občinstvu, brez da bi izpustili pomembne podrobnosti zaradi preobremenjenega spomina,« razmišlja Koškin.
Priporočamo še: Koliko jezikov govori Putin? (s posnetki)