»Hello, Kitty!«: Kako je sovjetska podmornica razrezala trebuh ameriške letalonosilke

Lov za ameriško letalonosilko

Spomladi leta 1984, ko so bile mednarodne razmere skrajno napete (iransko-iraška vojna, umor Indire Gandhi v Indiji, spopadi med delavci in policijo na Poljskem), je v Japonsko morje priplula udarna skupina ameriških bojnih ladij na čelu z letalonosilko Kitty Hawk, da bi sodelovale v skupni vojaški vaji z Južno Korejo »Team Spirit '84«. Na to se je odzvalo poveljstvo tihooceanske flote, ki je na sled tem ladjam poslalo podmornico K-314, piše portal časopisa Rossijskaja gazeta.

Ukaz, da se gre za ameriškimi bojnimi ladjami, je po radijski zvezi dobil poveljnik podmornice K-314 Vladimir Jevsejenko. Njegovi spomini so bili zbrani v knjigi Nikolaja Čerkašina Besi globine (Возмутители глубин) in uporabljeni v članku, ki ga sedaj povzemamo v slovenščini na naši strani.

Podmornica je priplula v bazo, se pripravila na nalogo bojnega iskanja in dolgotrajnega sledenja in odplula v osrednji del Japonskega morja. Štiri dni pozneje je K-314 našla skupino bojnih ladij z letalonosilko in jo en teden uspešno opazovala. Ameriška stran je večkrat poročala, da je odkrila to podmornico projekta 671 Jorš (NATO oznaka: Viktor I), spremljevalna plovila ameriške letalonosilke pa so 15-krat imitirale uničenje podmornice.

Na Kitty Hawk so se začeli zavedati, da se sovjetskih podmorničarjev ne bodo tako zlahka rešili, zato se je letalonosilka premaknila v ozemeljske vode Južne Koreje, prekinila polete in radijske zveze. Medtem je sovjetska podmornica K-314 ostala v nevtralnih vodah in poročala, da je izgubila stik z bojnimi ladjami. Ostala je na čakanju, a je kmalu od drugega vira (od protipodmorniške ladje Vladivostok, op. Bog rata) prejela koordinate, splošno smer in hitrost gibanja Američanov. Podmornica se je odpravila na kraj, kjer naj bi šle mimo ameriške ladje, in se dvignila na višjo globino za opazovanje s periskopom. Opazovanje pa je bilo oteženo zaradi megle.

Bližnje srečanje

Podmornica projekta 671 Jorš (Victor I)

DoDMedia/Wikipedia

»Ob 22.10 sem izplul na periskopsko globino. Gledam desno in levo, nakar na 90 stopinjah levo opazim celotno udarno skupino z letalonosilko, množico luči na krovih, tanker oskrbuje ladje. Narazen smo le 20-30 kablov (4-6 km). Plujemo si v nasprotni smeri, eden proti drugemu. Takoj se moramo potopiti!« pripoveduje Jevsejenko.

Čeprav se je podmornica spustila proti dnu, je bilo prepozno – ni se uspela izogniti trku. Čez nekaj minut so mornarji na letalonosilki Kitty Hawk občutili močen trk. To je bil močan udarec za K-314. Poveljnik podmornice je najprej pomislil, da je odneslo vrhnji del podmornice. Ko pa so dvignili periskop, so videli, da vse naprave delujejo, kot je treba, iz odsekov so poročali, da voda ne teče v podmornico in je vse v redu.

Toda sledil je nov udarec – v desni bok. Izkazalo se je, da je bil trk z letalonosilko usoden za propeler motorja.

Izplutje na površje

Ni bilo druge, kot da podmornica razreda Jorš (Viktor I) izpluje na površje in zaprosi za pomoč. Najprej je prispela ladja Admiral Vinogradov in sledil je pregled podmornice. Manjkale so lopatice propelerja in podmornico so dostavili v bazo z vlačilcem. Na poti do baze pa jih je poveljnik podmornice Jevsejenko po radiu slišal od poveljnika flote: »Presneti tankisti! Nataknili ste si naušnike in nič niste slišali! Poveljnik, pripravi se!«

Ameriška letalonosilka Kitty Hawk pa je šla na popravilo v japonsko pristanišče Jokosuka. Izkazalo se je, da je sovjetska podmornica v ogrodju letalonosilke ustvarila 40-metrsko luknjo s svojim stabilizatorjem in propelerjem.

Jevsejenko je bil po tej nesreči odstavljen in ni več poveljeval podmornici. Toda, kot piše Rossijskaja gazeta, on ne glede na vse meni, da so vsi udeleženci imeli srečo: »Mi se nismo potopili, oni niso zgoreli.«

Portal ruskega časnika ob tem še pojasni, da je Sovjetska zveza skupno izdelala 15 jedrskih podmornic tipa Jorš, ki so služile v mornarici v letih 1967-1997.

Revanša z nepovabljenimi gosti

Letalonosilka Kitty Hawk, slikano nekje v letih 1999-2001

U.S. Navy/Wikipedija

Kot piše spletni portal Bog rata, ki povzema ruske vire, je bilo vsem v tihooceanski floti nerodno zaradi takšnega razvoja dogodkov, četudi je v srečanju nastradala tudi ameriška letalonosilka. 16 let pozneje se je zgodila dolgo pričakovana revanša, ko sta pomorske tovariše spremljala neustrašna ruska pilota.

Oktobra 2000 se je v Japonskem morju znova pojavila močna skupina ameriških bojnih ladij in načelu je bila spet letalonosilka Kitty Hawk. Znova so prišli zaradi vojaške vaje z zavezniki iz Južne Koreje. Okoli 600 kilometrov proč od Vladivostoka, v nevtralnih vodah, sta letalonosilko divje preleteli izvidniški letali ruske vojske Su-24MP. Posadka ameriške letalonosilke je bila zaprepadena, zdelo se je, da sta se ti ruski izvidniški letali vzeli kar od nikoder. Leteli sta skrajno nizko, se s tem skrili pred ameriškimi radarji ter prebili celoten sistem protiletalske obrambe te ameriške skupine ladij, kar je bilo za Američane še posebno sramotno. Ob grmenju svojih motorjev sta spektakularno in triumfalno večkrat preleteli palubo ameriške letalonosilke in izpeljali celo fotografsko sejo.

Podrobnosti nenavadne operacije je ruskim novinarjem razkril Aleksander Renjev, poveljnik eskadrilje 799. izvidniškega letalskega polka in upokojeni polkovnik, ki je bil tistega dne eden od pilotov Su-24MP. »Naredil sem več krogov nad ameriško letalonosilko na višini 30-50 metrov, vse skupaj je trajalo kakih 20 minut,« se spominja ruski pilot. Nadaljeval je: »Pozneje so z letalonosilke poleteli lovci F-18. Eden izmed njih se mi je poskušal približati, a je bila v bližini naša zaščita z lovci Su-27, eden od njih je priletel v vmesni prostor med nama. S tem smo na medsebojni razdalji 10-15 metrov končali tale stik in je šel vsak v svojo stran.«

Renjevu se je uspelo umakniti, drugega izvidniškega letala pa Američani niso hoteli kar tako izpustiti. Nad letalonosilko je tedaj krožil par lovcev F-14, ki sta začela tesno slediti ruskemu Su-24 in potiskati pilota proti čim višji višini. F-14 se je namreč pripeljal pod Su-24 in mu ni dovolil, da bi se spustil pod višino 500 metrov. Tedaj se je nad tem ruskim lovcem pojavila še skupina ameriških letal F-14 in F-18, za piko na i pa je zraven priletel še en helikopter.

Kitty Hawk je plula iz japonske luke Otaru proti vodam Južne Koreje po koncu neke druge pomorske vojaške vaje. Ruska letala so priletela v času oskrbe z gorivom iz tankerja, edina zaščita v neposredni bližini pa je bil en rušilec, medtem ko so bile druge ladje iz skupine oddaljene tudi do 15 kilometrov. Skratka, ruska pilota izvidniških letal sta pripravila popolno presenečenje za posadko ameriške letalonosilke.

Ruska pilota sta uspela odkriti praktično vse: kako deluje sistem protiletalske obrambe te skupine bojnih ladij na čelu z letalonosilko, tipe sistemov, čas njihove reakcije, sistem varovanja. Celotna operacija je imela tudi velik političen pomen, saj so bili tedaj v ZDA prepričani, da absolutno dominirajo na vsem Pacifiku in da Rusija nima primerne flote, ki bi se tej dominaciji lahko zoperstavila.

Skupina bojnih ladij, ki jih vodi letalonosilka Kitty Hawk, 2006

U.S. Navy/Consolidated News Photos/U.S. Navy via CNP/Global Look Press

Po tem incidentu so povlekli resne poteze v ameriški vojni mornarici in zamenjali več ljudi. Med drugim je bil zamenjan celotni poveljniški kader, ki je upravljal protiletalsko obrambo bojne skupine, pa tudi poveljnik, ki je bil zadolžen za letalstvo z letalonosilke. Ameriški tisk je planil na vojno mornarico in začela so se pojavljati pričevanja pilotov in mornarjev o teh dogodkih, med katerimi so bila nekatera tudi komična.

Preberite še: Kako rusko letalstvo zasleduje ameriške podmornice

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.