Znanstveniki iz Sibirije in Instituta Jožef Stefan izumili novo sredstvo za zdravljenje težkih ran

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Pixabay
Skrb za zdravje ne pozna meja. Znanstveniki iz Slovenije in Rusije so tokrat razvili zanimiv nanoantibiotik, ki vključuje tudi zdravilne rastline iz vzhodne Sibirije.

Kolegi s slovenskega inštituta in iz ruskega mesta Krasnojarsk so zasnovali nanoantibiotik na osnovi srebra in cinka z dodatkom zdravilnih rastlih iz vzhodne Sibirije (zlati prerast Bupleurum aureum in pahljačasti dežen Heracleum dissectum), ki se je izkazal pri zdravljenju težkih ran.

Profesorica katedre za bazično biotehnologijo na Sibirski federalni univerzi Svetlana Prudnikova je izjavila, da raziskovalci sedaj izpopolnjujejo poseben material iz bakterijske celuloze, ki bi ga lahko uporabili za zdravljenje hujših ran in opeklin.

V izjavi za javnost je poudarjeno, da je bakterijska celuloza zelo biokompatibilna in se pogosto uporablja za prekrivanje ran, vendar nima antibakterijskih lastnosti, kar je mogoče rešiti z dodanim antibiotikom.

V preizkusih je nanoantibiotik učikovito deloval proti Pseudomonas aeruginosa, sevu stafilokoka, ki povzroča sepso in pnevmonijo, pa tudi proti Escherichia coli.

Prudnikova je poudarila, da rezultati dokazujejo, da so lahko nanoantibiotiki na rastlinski osnovi delujoča alternativa v boju proti na zdravila odpornim patogenom.

Še ena novička iz Moskve: »Lepilo« iz pacientove krvi

Medtem so znanstveniki v Moskvi razvili posebno kirurško lepilo iz plazme pacientove lastne krvi, ki pomaga pri zaustavljanju krvavitev, zdravljenju ran in opeklin, o čemer je poročalo medijsko središče moskovskega župana in mestne vlade.

Snov naredijo iz 200 mililitrov plazme krvi pacienta, ki čaka na operacijo, praviloma plazmo vzamejo 2-3 dneva pred posegom. Pripravljen preparat hranijo v hladnem prostoru, pred nanosom med operacijo pa ga segrejejo na temperaturo človekovega telesa. Pri enem posegu uporabijo 1-20 mililitrov tega sredstva, praviloma tole »lepilo« nanesejo na rano po operaciji. Snov se sama razkroji po 2-8 tednih in pacientu ni potrebno še enkrat priti v bolnišnico.

Inovacija je že prestala klinične teste v Nevrokirurškem inštitutu Burdenko in Nacionalnem medicinskem raziskovalnem inštitutu Blohin.

Preberite še:

Rusi, Slovenci in Nemci skupaj ustvarili vsadke za hitrejše zaraščanje kosti

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke