Dan Črnomorske flote: O preteklih in aktualnih izzivih stražarjev ruskega okna v Sredozemlje

Vitalij Ankov/Sputnik/Wikipedia
Ob prazniku Črnomorske flote smo na kratko pogledali v zgodovino in sedanjost delovanja ruske mornarice, ki je zadolžena za obrambo vse bolj nemirnega Črnega morja.

Vsako leto 13. maja mornarji ruske Črnomorske flote obeležujejo svoj praznik. Prav na ta dan pred 236 leti je namreč 11 ladij Azovske flotilje zaplulo v Ahtiarski (Sevastopoljski) zaliv na Krimu. Kasneje se jim je pridružilo še 17 ladij Dneprovske flotilje, čez dve leti pa je carica Katarina II. izdala odlok o ustanovitvi Črnomorske flote. Od takrat naprej ta operativno-strateška enota ruske mornarice prevzema vlogo stražarja ruskega pomorskega okna v Sredozemlje.

Ivan Ajvazovski, Ruska eskadra v sevastopoljskem sidrišču

V zadnjih letih je rusko obrambno ministrstvo vlagalo zajetna sredstva v posodobitev, širitev in razvoj te flote. Pomemben dejavnik pri tem je nedvomno bila priključitev Krima k Rusiji leta 2014 in posledično zaostrovanje razmer v tem delu Evrope.

Od krize k preporodu

Svoj razcvet je Črnomorska flota doživela za časa Sovjetske zveze. Ladje 5. sredozemske eskadre so imele pomembno in zahtevno nalogo: držati pod nadzorom 6. floto ameriške vojne mornarice. Toda z razpadom ZSSR se je zmanjšal tudi bojni potencial Črnomorske flote, poleg tega pa so se razvneli spori med novoustanovljenima samostojnima republikama Rusijo in Ukrajino okoli nasledstva pomorske infrastrukture, pri čemer se je ukrajinska stran sklicevala na beloveški sporazum z 8. oktobra 1991, po katerem je Krim v celoti pripadel Ukrajini.

Dogovor o razdelitvi infrastrukture in opreme sovjetske Črnomorske flote je bil dosežen junija leta 1995, dokončna razdelitev pa je stekla šele leta 1997. Rusija je dobila 81,7 odstotkov tehnike, kar je konkretno pomenilo 400 ladij različnih razredov in 161 zračnih plovil, poleg tega pa je ohranila pravico do pomorske baze in štaba v Sevastopolu.

Moskva pa je ob tem seveda morala pristati na določene koncesije. Rusko vodstvo je obljubilo, da bo omejilo število vojaškega osebja na ozemlju Ukrajine na 25.000 mož. Za najem vojaške infrastrukture na Krimu se je Rusija zavezala plačevati Ukrajini 98 milijonov ameriških dolarjev na leto.

Vendar je prisotnost ruskih ladij sčasoma postajala vse bolj problematična, še posebej po nastopu oblasti Viktorja Juščenka v Ukrajini, zato je ruska mornarica pomorsko tehniko prestavila iz Sevastopola v Novorossijsk ob ruski črnomorski obali. Krim je za Črnomorsko floto predstavljal vse manjši pomen, vse do konca leta 2013, ko so se ob nastopu politične krize v Ukrajini in združitve Krima z Rusijo po referendumu leta 2014 dodobra premešale karte in odprle nove možnosti za razvoj Črnomorske flote.

Leta 2020 bo predvidoma končana tudi obnova infrastrukture v Cemeškem zalivu (ki se sicer ne nahaja na Krimu, ampak ob vzhodni ruski črnomorski obali, op. a.), ki bo lahko po novem sprejela do 120 ladij.

Nepotopljiva kopenska letalonosilka

Za obrambo pomorske infrastrukture Črnomorske flote služijo obalni sistemi Bastion, Bal in Bereg, prav tako enote protizračne obrambe, oborožene s sistemi S-400, S-300 ter posodobljenimi različicami sistemov Buk in Pancir. Prestrezanje tujih lovcev in nadzor zračnega prostora je v domeni lovcev, stacioniranih v bazah Beljbek in Krimsk.

»Krim je naša nepotopljiva kopenska letalonosilka. Prisotnost celokupne oborožene skupine na polotoku omogoča nadzor nad črnomorsko regijo vse do Bosporja,« je za RT povedal vojaški analitik časnika Arsenal Otečestva Dmitrij Drozdenko.

Težko bi našli primernejšo metaforo, saj se polotok v zadnjih letih poleg turističnega središča res vse bolj spreminja v ogromno integrirano trdnjavo. Na ozemlju Krima ima Črnomorska flota tri vojaška pristanišča v Sevastopolu, Feodosiji in Donuzlavu, na polotoku pa se nahajajo tudi praktično vsa glavna letališča mornariškega letalstva (Beljbek, Kača, Gvardejskoje in Saki) s podporno bazo v Sevastopolu.

»Kalibrizacija« flote

Črnomorsko floto tvori 48 bojnih ladij in šest dizelskih podmornic (šest iz razreda Varšavjanka in ena iz razreda Paltus). Glavno udarno silo v tem sestavu tvorijo raketna križarka Moskva, ki je obenem poveljniška ladja flote, trije rušilci (Smetlivi, Ladni, Pitalivi) ter tri nove fregate – admirali Essen, Makarov in Grigorjevič. V službi mornariške pehote služi tudi sedem večjih desantnih ladij.

Poleg tega flota razpolaga še s šestimi majhnimi protipodmorniškimi ladjami, ki izvirajo še iz sovjetskih časov, leta 2018 pa se jim je pridružila še nova patruljna ladja Vasilij Bikov. Do leta 2022 mornarica namerava zgraditi še pet podobnih plovil.

Perspektive glede razvoja flote pa gredo v smeri majhnih in hitrih raketnih plovil. Konkretno gre za projekt 22800 Karakurt, o katerem smo podrobneje pisali v posebnem prispevku. Marca letos je poveljnik Črnomorske flote viceadmiral Aleksander Moisejev najavil, da bo delež posodobljene tehnike flote kmalu dosegel 70 odstotkov.

»Skoraj vsa plovila imajo možnost nošenja raket Kalibr,« pravi analitik Drozdenko, to vključuje tudi podmornice in nove patruljne čolne. Ta podatek napeljuje na sklep, da je prioriteta v razvoju Črnomorske flote očitno na njenih udarnih zmožnosti in posredovanju na dolge razdalje, s čimer se strinja tudi Drozdenko. Doseg kalibrov po morju namreč znaša 300 kilometrov, kar pomeni, da lahko flota pokriva relativno veliko območje že brez izplutja na odprto morje.

Razvoj pogojen s tekočimi izzivi

Enote črnomorske flote sodelujejo v vojaški operaciji v Siriji, kjer so svoj bojni krst med drugim doživele fregata Admiral Grigorjevič in podmornice projekta Varšavjanka.

Nabiranje bojnih izkušenj ob obali Sirije je pomemben element razvoja Črnomorske flote, katere ključni izziv pa ni v Siriji, temveč pred domačo obalo. Črno morje je namreč pogosto vadbeni poligon za mornarice zveze NATO, medtem ko so vode okoli Krima in Azovskega morja priča občasnim konfrontacijam z Ukrajino.

Aprila letos je to potrdil tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško, ki je izjavil, da »modernizacija Črnomorske flote poteka z upoštevanjem približevanja infrastrukture Severnoatlantskega zavezništva ruski obali«, kar po njegovem zahteva sprejetje sorazmernih ukrepov.

Gruško je ob tej izjavi verjetno imel v mislih predvsem redne pomorske »obiske« ameriških rušilcev razreda Arleigh Burke z raketami Tomahawk, ki zaradi dolgega dosega in zahtevnega prestrezanja predstavljajo resno grožnjo. A za zdaj, na srečo, ladje Črnomorske flote opravljajo zgolj vlogo spremljevalcev in opazovalcev.

Preberite še:

"Zlata" pot na severu: Ruska vojska bo nadzorovala glavno medcelinsko trgovsko žilo prihodnosti

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke