"Zlata" pot na severu: Ruska vojska bo nadzorovala glavno medcelinsko trgovsko žilo prihodnosti

bog-rata.com
Rusija bo popolnoma pokrila zračni prostor nad 5.600 kilometrov dolgo severno morsko potjo, ki ima astronomski trgovinski potencial v vrednosti več sto milijard dolarjev. Poleg tega je celotno območje Severnega ledenega morja izrednega pomena za rusko vojsko, saj tam potekajo najkrajši raketni koridorji za morebiten napad na Rusijo.

Neimenovani viri iz ruskega obrambnega ministrstva so izjavili, da bo do leta 2020 pod nadzorom ruske protizračne obrambe celotna trasa severne pomorske poti. V te namene je Rusija znotraj svojega dela Arktike vzpostavila divizijo za protizračno obrambo, ki jo pospešeno opremlja. Na polotokih v arktičnem območju se postavljajo dodatne radarske kapacitete in raketne enote, opremljene s sistemi S-400 in Pancir-S. Rusija si na ta način želi zagotoviti popoln nadzor nad trgovsko potjo, po kateri se bo v prihodnosti prevažala polovica tovora med Evropo in Azijo.

Trenutno se v arktični coni (ki zajema tudi številne otoke) gradijo infrastrukturni objekti za protizračne enote, opremljanju le-teh bo posvečena še posebna pozornost. Raketne enote severne flote so že dobile rakete tipa zemlja-zrak velikega dometa 40N6, ki jih uporabljajo protizračni sistemi S-400.

Strateška pot globalnega trgovinskega pomena

V zadnjih nekaj letih se je povečal pomen arktičnega pasu za Rusijo in za nekatere druge države. Zaradi podnebnih sprememb se območje večnega ledu oddaljuje od kopnega, kar postopoma ustvarja vse boljše pogoje pogoje za izkoriščanje arktične pomorski poti v trgovske namene. Ta pot je krajša in s tem cenejša od drugih pomorskih tras, ki povezujejo Evropo in Azijo. V prihodnosti naj bi se tukaj prevažala najmanj polovica medcelinskega tovora v vrednosti nekaj sto milijard dolarjev.

»S ciljem zaščite naših interesov na Arktiki je bil nekoč že vzpostavljen močan sistem protizračne obrambe, ki pa je bil po razpadu Sovjetske zveze razpuščen,« je za portal Izvestija povedal nekdanji generalpodpolkovnik Ajteč Bižev.

»Sever je strateško izrednega pomena. Najkrajša razdalja od ZDA do najpomembnejših industrijskih regij z največjo koncentracijo prebivalstva v osrednji Rusiji, na Uralu in v Sibiriji poteka ravno preko Severnega tečaja. V primeru konflikta večjih razsežnosti bi ameriška vojska najmočnejši napad izvedla prav preko teh raketnih koridorjev. Za časa Nixona so ameriški generali izdelali strategijo napada na Sovjetsko zvezo, ki je predvidevala glavno smer napada ravno preko Arktike.

Ta operacija je dobila tudi svoj naziv, imenovali so jo Ogromno kopje (Operation Giant Lance). Po tem scenariju bi medcelinske balistične rakete in strateški bombniki z jedrskim orožjem poleteli ravno čez Arktiko. Sovjetska letala in sistemi protizračne obrambe bi jih lahko pričakali 1.000 kilometrov pred našo obalo. Rusija danes pospešeno obnavlja kapacitete, ki bi lahko ponovno ustrezale takšni obrambni strategiji,« je povedal Bižev.

Protizračna obramba iz sistemov S-400 in nadzvočnih prestreznikov MiG-31

Dolžina severne pomorske poti od ožine Karska vrata do zaliva Providenija na Čukotki znaša 5.600 kilometrov. Za varovanje te pomorske poti, ki sicer poteka od Norveške do Čukotke, je zadolžena 45. armada raketnih sil in protizračne obrambe ruske vojske, sestavljena iz dveh protizračnih divizij (1. in 3.). Te enote niso razporejene samo na kopnem, ampak tudi po otočju Nove zemlje, Severne zemlje in Zemlje Franca Jožefa.

V območju odgovornosti 1. divizije so Kolski polotok, Arhangelsk in Severodvinsk. Sestavljena je iz treh raketnih in dveh radarskih polkov za opazovanje zračnega prostora. V sestavi 3. divizije pa so en raketni polk na Novi zemlji, gosto razporejene radarske enote na mnogoštevilnih otokih in deloma na kopnem, ter točka za upravljanje bojnega letalstva, ki pokriva zračni prostor nad severno potjo, konkretneje od Nove zemlje do otoka otoka Wrangel. Skrajni vzhodni del poti, vse do Severnih Kurilov, varuje 53. divizija protizračne obrambe, ki je v sestavi tihooceanske flote.

Rusija zdaj s pospešenim tempom opremlja svoje protizračne enote. Lani je bil obnovljen arzenal radarskih postaj, letos pa načrtujejo uvedbo raketnih sistemov S-400, s katerimi bo opremljen velik del enot. Za podporo bodo služili topovsko-raketni sistemi kratkega dosega Pancir-S, ki bodo pokrivali baterije S-300 in S-400, prav tako pa tudi pomembne vojaške in upravne objekte.

Severna flota je poleg sistemov S-400 dobila tudi nove rakete velikega dometa 40N6, ki lahko prestrežejo vrsto zračnih ciljev do razdalje 400 km.

Po besedah poveljnika raketne vojske v okviru ruskih zračnih sil generalpodpolkovnika Aleksandra Gorkova je obramba severne pomorske poti zelo težavna naloga: »Za časa Sovjetske zveze je bil za pokrivanje tega celotnega območja namenjen potencial štirih armad. Glavnina sil je bila razporejena na Kolskem polotoku. Težko bi odgovoril na vaše vprašanje, kako je mogoče to danes učinkovito pokriti z znatno manjšimi silami. V osnovi organizacija protizračnih sil še naprej ostaja ista. Najprej moramo vzpostaviti močno radarsko komponento, ki bo pokrivala celotno območje, in vzporedno s tem izgraditi učinkovit bojni sistem, ki bo reagiral na sleherni napad. Zelo pomembno je vzpostaviti tudi močan zračni ešalon, ki bo sestavljen npr. iz prestreznih lovcev MiG-31,« je komentiral ruski general.

Pod budnim očesom Nata

Interes drugih držav za severno pomorsko pot ni nič manjši. V zadnjih letih se je na tem območju precej povečala intenzivnost izvidniških aktivnosti specializiranih letal in brezpilotnikov držav članic zveze NATO. Pri tem ni naraslo samo število zaznanih poletov, ampak tudi čas trajanja izvidniških misij.

Lani so se pojavili tudi ameriški strateški brezpilotniki za izvidnico RQ-4 Global Hawk, ki so preverjali sposobnosti ruske protizračne obrambe severne flote. A izvidnica zahodnih držav ni omejena samo na zračna sredstva, saj jo izvajajo tudi z morja (npr. lanska plovba francoske izvidniške ladje), zato ruska vlada zdaj razmišlja, da bi uvedla nov pravilnik za prehod tujih vojaških plovil skozi območje severne pomorske poti. Po tem pravilniku bodo morale vse tuje ladje Rusijo obveščati o njihovem vstopu in izstopu iz območja, poleg tega pa na krov sprejemati še specialiste ruske vojne mornarice. V primeru neupoštevanja lahko pričakujemo incidente, kot so zaplembe ali uničenja tujih ladij.

Kako bodo na te ukrepe v praksi reagirale druge države, se bo še pokazalo v prihodnje, zagotovo pa se z umikanjem ledu na Arktiki hkrati povečuje potencial za bodoče konflikte interesov med posameznimi državami na tem območju.

Preberite še:

Kako bi Rusija osvojila Arktiko v devetih korakih

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke