Lade in Volge lahko srečate v mnogih evropskih državah. Večinoma gre za stare sovjetske avtomobile, ki jih je Sovjetska zveza izvažala ne samo v države vzhodnega bloka, ampak tudi na Zahod, na primer v Belgijo, na Finsko in v Veliko Britanijo. Redkeje srečamo tudi sodobnejše modele, katerih imena so v Rusiji neznanka. Zakaj pa so si proizvajalci pravzaprav omislili drugačna imena modelov za tuje trge?
Lada Kalina je bila med prvimi modeli, ki so si jih izmislili v sodobni Rusiji. Zasnovali so jo sredi 90-ih, serijska proizvodnja pa je stekla leta 2005. Kalina je bila zamišljena kot kompakten hatchback. Čeprav pri AvtoVAZ-u izdelujejo tudi limuzine in karavane, so Rusi dajali prednost prav hatchbackom.
Glede udobja je bila Kalina za razred višje od njenih predhodnikov, saj je premogla klimatsko napravo, ABS in zračne blazine. Poleg tega je model dobil državno podporo na najvišji stopnji: leta 2010 je Vladimir Putin z njo prepotoval 2.000 kilometrov od Habarovska do Čite. A pri izvozu Kaline v Evropo ni šlo brez zmede.
V finščini kalina namreč pomeni »klopotanje«, zato se je proizvajalec odločil, da jo raje prodaja kar pod serijsko število 119. Pri tej zadevi je najbolj ironično prav to, da so se mnogi ruski ljubitelji avtomobilov res pritoževali ravno nad glasnostjo v kabini.
Kultni terenec Niva, ki ga v Rusiji izdelujejo od 70-ih let naprej, za razliko od Kaline ne premore zračnih blazin in drugih plodov napredka avtomobilske industrije zadnjih 45 let, a je eno od najbolj dostopnih terenskih vozil. Z Nivo je mogoče odkrivati puščave in poljubna težko dostopna območja, popravljate pa jo lahko kar na poti. Čeprav je že stara, ima še vedno mnogo privržencev po vsem svetu. Niva je še danes verjetno najbolj priljubljen ruski avtomobil v tujini.
Na nemškem trgu Nivo prodajajo pod imenom Lada Taiga in samo v 3-vratni izvedenki. Mimogrede, tudi v Rusiji so jo sredi 90-ih prodajali pod tem nazivom, a se ni prijel, medtem ko je Nemcem očitno bila všeč. Taiga ima elektronsko krmiljenje, jeklene diske, ABS, z dodatno opremo pa dobite še vitel. Kaj bi si sploh lahko še želeli ...
Če se evropska Kalina praktično ne razlikuje od svoje ruske različice (z izjemo tega, da ima prva zračne blazine že vključene med osnovno opremo), so bile izvozne različice sovjetskih avtomobilov skoraj neprepoznavne. Tam so glede na potrebe tujih strank spreminjali vse, od koles, elektronike, barvne sheme, pa celo do oblike karoserije. Težko si je predstavljati, da so Sovjeti zavoljo izvoza izdelovali celo modele z avtomatskim menjalnikom.
Tako je kultni sovjetski Zaporožec za potrebe izvoza na zahodnoevropski trg v 60-ih letih dobil dodatno vzvratno ogledalo, avtoradio, pepelnik in izboljšano zvočno izolacijo. Prodajali so ga na Finskem, v Belgiji, na Češkoslovaškem in v Franciji pod imenoma Yalta in Eliette. Izvorno ime so spremenili zato, ker naj bi bilo preveč naporno za izgovarjanje (če smo iskreni, je to dokaj smiselno).
Za britanski trg so v Sovjetski zvezi posebej izdelovali avtomobile z volanom na desni strani. Vse se je začelo z modelom GAZ M-21 Pobjeda v 60-ih (dobil je ime Volga M-21), ki je mimogrede eden najredkejših modelov na svetu. Skupno je bilo izdelanih samo okoli 100 primerkov.
Verjetno najuspešnejši izvozni modeli so postale klasične Lada 2105, 2104 in 2107, ki so jo proizvajali v 80-ih in 90-ih. Prilagojena različica z volanom na desni strani za Veliko Britanijo se je imenovala Lada Riva, ki so jo prodajali tudi na Novo Zelandijo in v Avstralijo. Isti model je bil v Nemčiji znan kot Lada Nova, v Franciji kot Lada Kalinka, v Kanadi kot Lada Signet, na Kubi kot Lada Sputnik, v Braziliji pa kot Lada Laika.
Smisel latinskoameriških imen je bil, da svet spominjajo na vesoljske uspehe Sovjetske zveze. Mimogrede, beseda sputnik je še danes ena od najbolj prepoznavnih ruskih besed.
Kako bi poimenovali Lado v kabriolet izvedenki? Da, tudi takšna je obstajala in ime ji je bilo Nataša. To je bil 3-vratni hatchback model 2108, ki so ga po naročilu izvažali v Belgijo, Francijo, na Nizozemsko in na Madžarsko. Med leti 1990 in 1995 je bilo izdelanih komaj kakih 450 tovrstnih avtomobilov.
V Boliviji so Lado Granto domačini poimenovali kar »piratska ladja« (barco pirata). Ko so v tej latinskoameriški državi začeli prodajati ta model, so lokalni mediji poskušali pojasniti, kaj pomeni Lada, in prišli do sklepa, da ime izvira iz slovanske besede »ladja«. Čemu poleg tega še »piratska«, ne vemo, ampak so se vsaj potrudili!
Preberite še:
Legendarna ruska Lada nekoč in danes
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
