Kaj je poleg legendarne pištole še prišlo iz delavnice Nikolaja Makarova?

Pištola Makarova je bila glavna pištola sovjetskih vojakov. Čeprav je najbolj prepoznavno, pa ni edino orožje, ki ga je izdelal ta znani konstruktor. V arzenalu Makarova je še nekaj večji »cevi«, ki so vredne omembe.

Nikolaj Fjodorovič Makarov (1914-1988), sovjetski konstruktor orožja, heroj socialističnega dela, dobitnik Stalinove nagrade in državne nagrade ZSSR ter častni prebivalec Tulske regije

Vitalij Ankov/Sputnik

Artilerija za letala

Po drugi svetovni vojni je sovjetska vojska nujno potrebovala posodobitve svoje tehnike. Ena od glavni smeri razvoja je bilo letalsko orožje, ki je moralo odgovarjati hitro spreminjajočim se standardom. V tistem času so se že začela pojavljati prva reaktivna letala, za uspešno obrambo pred njimi pa so bili potrebni topovi in protiletalske rakete z daljšim dosegom.

Makarov je po uspešnem projektu svoje pištole v 50-ih letih začel nov projekt izgradnje artilerijskih topov za letala. Nov top je bil narejen na osnovi mitraljeza, ki so ga pred tem uporabljali na helikopterjih Mi-4 in prvih lovcih MiG.

Novo orožje je dobilo oznako AM-23 (po konstruktorjih Afanasjevu in Makarovu ter kalibru 23 milimetrov). Top je deloval po tradicionalnem sovjetskem principu vračanja odvedenega plina in je lahko izstrelil 1.200 nabojev v minuti. Pri njegovi konstrukciji je bil prvič uporabljen plinski odbojnik, ki je preprečeval trk kovinskih delov, povečal moč streljanja in s tem podaljšal življenjsko dobo topa.

Top AM-23 na letalu Tu-142

Mihail Fetisov/Wikipedia

Posebej zanj so izdelali tudi nove zažigalne in šrapnelne projektile, da bi uničevanje sovražnih letal bilo čimbolj učinkovito.

AK-23 se je pojavil koncem 50-ih let in služil sovjetski vojski četrt stoletja. Nameščen je bil kot obrambno orožje na repu velikih transportnih letal in bombnikov, kot so bili na primer Tu-16, Tu-95, protipodmorniškiTu-142 in Il-76.

Protitankovsko orožje

Sredi 70-ih let je Makarov dobil naročilo, da naredi nov protitankovski raketni sistem, saj se obstoječe Maljutke zaradi svoje počasnosti niso mogle zmeraj kosati s sodobnimi tanki. Makarov je nato skupaj s kolegi izumil protitankovski sistem nove generacije, ki je dobil ime Fagot. Za razliko od predhodnega modela je raketa proti cilju zdaj letela s pomočjo infrardečega vodenja. To je bila ena prvih tovrstnih protitankovskih raket na svetu.

Protitankovski sistem 9K111 Fagot

Vitalij V. Kuzmin

Fagot je bil prenosljiv, upravljali pa so ga po trije vojaki: dva sta prenašala težke rakete na položaj, tretji pa je nosil orožje. Za nameščanje Fagota je bilo potrebnih 30 sekund.

Zahvaljujoč temu sistemu so vojaki dobili možnost, da hitro in učinkovito uničijo nevarnost, ki je pretila od nasprotnikovih tankov in oklepne tehnike na razdalji do 2,5 kilometra, in se po tem tudi hitro umaknejo s položaja.

Preberite več:

TT-30 in Makarov PM: Najboljši sovjetski pištoli

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.