Ka-50 so razvili v 80-ih kot jurišni helikopter nove generacije. V primeru eskalacije konflikta v Evropi (hladna vojna je bila na vrhuncu) bi bila glavna naloga teh strojev uničevanje Natovih oklepnih enot ob izogibanju protizračni obrambi.
Značilen koaksialni rotor je helikopterju povečal hitrost, okretnost, zmožnosti preživetja v boju in odlične letalne sposobnosti. Bil je eden od redkih helikopterjev, ki je lahko med letom izvedel zanko, obrnjen »z glavo navzdol«.
Še ena unikatna značilnost Ka-50 je njegov sistem za katapultiranje pilota v primeru kritične napake ali poškodbe naprave, kar je na sploh redka značilnost pri helikopterjih. Preden je sedež katapultiralo v zrak, se je v rotorskem disku sprožil eksploziv, ki je razstrelil rotor skupaj z lopaticami in tako napravil prostor za varno katapultiranje pilota.
Za razliko od drugih jurišnih helikopterjev tistega časa je bil Ka-50 narejen kot enosedežni helikopter, kjer je pilot hkrati opravljal tudi funkcijo navigatorja. Na začetku se je to zdela kot idealna rešitev – helikopter je bil lažji, obenem pa so se prihranila sredstva za usposabljanje dodatne posadke. Usposabljanje pilotov namreč stane le malo manj od samega helikopterja.
A med bojno uporabo Ka-50 v Čečeniji se je izkazalo, da so se razvijalci pri Kamovu zmotili: samo najizkušenejši piloti so namreč zmogli hkrati pilotirati napravo in učinkovito uporabljati orožje. Po izdelanih 17 primerkih so projekt Ka-50 leta 2009 ukinili.
Pokop projekta Ka-50 pa ni pomenil, da je z njim odšla v pozabo tudi vsa uspešna tehnologija. To so uporabili pri njegovem »mlajšem bratu« Ka-52.
Aligator, kot so ga poimenovali, je bil zasnovan kot dvosed, pri čemer je klasično tandemsko shemo, kjer pilot in navigator sedita drug za drugim, zamenjala razporeditev, pri kateri oba operaterja sedita vzporedno. Ta rešitev je precej izboljšala sodelovanje med pilotom in kopilotom.
Aligator je pobral precej od svojega predhodnika, vključno s sistemom katapultiranja. A nov helikopter je poleg tega dobil še precej naprednejšo navigacijo in avioniko.
Zgodba Ka-52 se je razvila precej bolj uspešno od Ka-50, saj ga še zmeraj izdelujejo. Do danes je bilo narejenih preko 120 teh helikopterjev, nekateri med njimi so bili preizkušeni tudi v realnem boju v Siriji.
Posebna mornariška različica Ka-52 Katran ima dodatno funkcijo zlaganja rotorskih lopatic. Ta verzija je bila namenjena posebej za nosilko helikopterjev razreda Mistral, a potem ko je bil rusko-francoski dogovor o dobavi Mistralov leta 2015 preklican, je padla odločitev, da se te helikopterje namesti na edino rusko letalonosilko Admiral Kuznecov.
Ka-27 je bil najuspešnejši mornariški helikopter, kar jih je izdelala Sovjetska zveza. Njegova glavna funkcija je bila zaščita težkih letalonosilnih križark pred sovražnimi podmornicami.
Helikopter je bil opremljen s takrat najnaprednejšo avioniko, s pomočjo katere je lahko našel in uničil podmornice na globini do 500 metrov, tako podnevi kot ponoči, v vseh vremenskih razmerah in celo med orkanom pete stopnje.
Ka-27 je obstajal v različnih izvedenkah, od lovca na podmornice Ka-27PL do helikopterja za nadzor nad sevanjem Ka-27E. Aktivno so ga uporabljali tudi pri iskalno-reševalnih operacijah.
Čeprav njegova zgodovina sega v sedemdeseta, je še zmeraj nezamenljiv del ruskega mornariškega letalstva kot tudi vojsk Kitajske, Indije, Južne Koreje, Laosa in Vietnama. V Švici, Kanadi, na Portugalskem in na Japonskem ga uporabljajo v civilne namene.
Ka-27 naj bi v prihodnosti zamenjal nov helikopter moskovskega konstruktorja Mil, vendar je ta zaenkrat še zgolj koncept na papirju.
Preberite še:
Večna rivala: Helikopterja Ka-52 in Mi-28N
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
