»Rekel bi, da gre za letalo, ki prekaša naše tuje konkurente. Z drugimi besedami, to je letalo 4++ generacije,« izjavo generalnega direktorja družbe MiG Ilja Tarasenka navaja ameriški National Interest. Gre torej za letalo, ki je zelo blizu peti generaciji, a kaj to zares pomeni?
V nekem nedavnem dokumentarcu kanala T24, kjer so intervjuvali številne Mikojanove predstavnike, inženirje in pilote, ter preizkusili novo letalo, smo dobili nekoliko podrobnejši vpogled v nedrje tega bojnega stroja.
Lovec ima zmanjšano radarsko zaznavnost od predhodnika, daljši dolet in izboljšane motorje (RD-33MK), ki imajo nekoliko večjo potisno moč in so narejeni iz drugačnih materialov kot pri predhodniku za zmanjšano optično in infrardečo zaznavnost. Povsem možno je, da bodo novi migi opremljeni z nadgrajeno verzijo omenjenih motorjev RD-33MKV z vektorskim potiskom (možnost premikanja izpušnih šob motorja pod kotom). Tehniko vektorskega potiska za zdaj od ruskih lovcev uporabljajo le suhoji.
Verjetno najopaznejša razlika v primerjavi s predhodnikom je devet zunanjih nosilcev za nošenje bojnega tovora, lovec pa je združljiv s celotnim spektrom lasersko in satelitsko vodenih raket iz družine KAB-500, s čimer zmore po novem prevzemati operacije, ki so za njegovega predhodnika MiG-29 prevelik zalogaj. Na pritrdilne točke je možno namestiti še kompaktne motilce, ki letalo varujejo pred napadi z vodenimi protizračnimi raketami. Lovec je opremljen z radarjem Žuk-AE, ki omogoča odkrivanje ciljev na razdalji med 160 in 200 kilometrov. To so samo glavne značilnosti nove petintridesetice, o kateri tudi testni piloti govorijo s precejšnjim navdušenjem, sploh kar se tiče njenih ofenzivnih zmogljivosti.
A smrtonosnejši in razširjen bojni tovor ima poleg dodatnih nadgradenj nezanemarljiv vpliv na okretnost letala. A zdi se, da je to skladno z MiG-ovo »marketinško« opredelitvijo njihovega novega letala – če je MiG-29 veljal za lovca, namenjenega zračni premoči (ang. air-superiority fighter), se MiG-35 trži kot večnamenski lovec, ki združuje funkcije lovca, lahkega bombnika in jurišnega letala (ang. multirole fighter). Tudi marsikatera nadgradnja ni tako revolucionarna, kot bi si mislili – inženirji so namreč pri petintridesetici uporabili rešitve za povečanje trpežnosti šasije in pristajalnega mehanizma, ki so bile uporabljene že pri mornariški različici MiG-ove devetindvajsetice (MiG-29K).
Po domače povedano, MiG-35 je morda res revolucionaren v primerjavi z osnovno verzijo MiG-29, nenazadnje ju ločijo dobra štiri desetletja, vendar se precej manj razlikuje od kasnejših različic osnovnega modela, ki so se z leti postopoma izboljševale. Prej kot revolucijo bi zato MiG-35 lahko označili za stabilno in kakovostno evolucijo, ki je plod več desetletij dela in nabranih izkušenj ruskih letalskih inženirjev.
Rusko obrambno ministrstvo namerava od koncerna MiG do konca leta 2027 nabaviti 70-80 letal MiG-35, zanje pa kažejo zanimanje tudi v drugih državah, še posebej v Egiptu, Bangladešu, Peruju in Mjanmaru. Potencialno zanimiv bi lahko nov lovec tudi vojskam držav, ki že uporabljajo različice letal MiG-29, saj te že posedujejo primerno tehnično in podporno infrastrukturo ter pilote, za katere ne bo potrebno mnogo dodatnega usposabljanja.
Preberite še:
Osem razlogov, da pustite službo v pisarni in postanete testni pilot