Inštitut Kurčatova: rojstni kraj ruske jedrske energije

Od prve sovjetske jedrske bombe do pojava ruskega interneta – Inštitut za atomsko energijo I. V. Kurčatova je bil dolgo časa rojstni kraj inovacij v Rusiji. Leta 2018 je praznoval sojo 75. obletnico.

»Jedrski reaktorji, ki so bili razviti za zidovi inštituta in uporabljeni v industriji, ladjedelništvu, medicini, v vesoljskem in obrambnem sektorju, so postali simboli moči naše države,« je izjavil ruski predsednik Vladimir Putin na praznovanju obletnice inštituta.

Igor Kurčatov (1903-1960), eden prvih sovjetskih jedrskih fizikov

Sputnik

Kdo je bil Igor Kurčatov in kaj so bili tisti glavni zgodovinski dosežki inštituta? Tukaj navajamo nekaj dejstev, ki jih je treba vedeti o ustanovi, ki ostaja osrednjega pomena za ruski jedrski sektor.

Skrivni laboratorij št. 2

Inštitut Kurčatova je bil ustanovljen leta 1943 kot Laboratorij št. 2. To neprepoznavno ime je služilo temu, da je laboratorij ostal skrit, nenazadnje je bil ustanovljen z namenom izgradnje prve jedrske bombe. V vseh uradnih dokumentih je bil naveden kot »montažna delavnica«, uran pa so preprosto preimenovali v »silikon«. Vsi sodelavci so morali čez strog sistem varnostnega preverjanja in podpisati določene dokumente.

Prva sovjetska jedrska bomba RDS-1

Sergej Mamontov/Sputnik

Šele leta 1960 je inštitut dobil ime po Igorju Kurčatovu, izvrstnem jedrskem fiziku, ki je bil njegov prvi vodja. Pod njegovim vodstvom v prvih 15 letih delovanja inštituta so sovjetski znanstveniki dosegli svoj glavni cilj in leta 1949 razvili prvo sovjetsko jedrsko bombo. A poleg tega so razvili še prvi ciklotron v Moskvi (1944), prvi jedrski reaktor v Evropi (1946), prvo vodikovo bombo na svetu (1953), prvo industrijsko jedrsko elektrarno (1954), prvi sovjetski jedrski reaktor za podmornice (1958) in 1959 še za jedrske ledolomilce, ter največji obrat za izvajanje nadzorovanih fuzijskih reakcij (1958).

Kurčatov je imel močno osebnost in je svojim kolegom dajal navdih. Tisti, ki so ga poznali, so o njem govorili kot o energičnem in dobrodušnem vodji, ki je svoje delo opravljal v najboljši možni meri. Kurčatov je našel čas za vse: zmogel je redno obiskovati vse obrate na inštitutu, preverjati napredek, pogovarjati se s sodelavci, jih spodbujati in sestavljati naloge. Njegovi kolegi naj bi se veselili sestankov z njim, saj jih je tam zmeraj navdahnil.

Poslopje jedrske elektrarne v Obninsku (1955)

TASS

»Od tisočih ljudi, ki so se takrat ukvarjali z jedrsko problematiko, ni bil nihče tako priljubljen in spoštovan, kot ta velikan s počasno hojo zaradi podvitega stopala, žarečimi očmi in toplim kratkim imenom Brada,« je o Kurčatovu zapisal fizik in namestnik direktorja na inštitutu Anatolij Aleksandrov.

Nekoč in danes

Kasneje, leta 1968, je inštitutu uspel preboj na področju omejevanja plazme s pomočjo naprave, imenovane tokamak, ki proizvaja toroidno magnetno polje. Tokamak, ki je prav tako izum Inštituta Kurčatova, je postal glavno orodje za nadzorovano izvajanje fuzijskih reakcij po vsem svetu.

Nadzorni pult jedrske elektrarne v Obninsku (1964)

Lev Nosov/Sputnik

V 70-ih je inštitut v zelo kratkem času razvil mikroelektronske tehnologije, vključno z ionskimi implantati, litografijo, plazmatsko kemijo in tankimi sloji. Vse to je postala osnova za razvoj nanotehnologije, hibridnih sistemov in superračunalnikov. Leta 1975 je bil narejen novi tokmak T-10, ki ga uporabljajo še danes za pomožno preverjanje mednarodnega poskusnega reaktorja ITER, prvega poskusnega fuzijskega reaktorja na svetu. Inštitut ima tudi velik tokmak z oznako T-15, s superprevodnim magnetnim sistemom.

Inštitut Kurčatova je tudi neposredno povezan s pojavom interneta v Sovjetski zvezi in nato v Rusiji. 1. avgusta 1990 so na inštitutu postavili prvo računalniško omrežje Relkom, preko katerega so povezali računalnike znanstvenih inštitutov v Moskvi, Leningradu, Novosibirsku in Kijevu. 28. avgusta istega leta je potekla prva komunikacija med računalnikom v Sovjetski zvezi in na Univerzi v Helsinkih.

Prva naprava tokmak TO-1 na Inštitutu Kurčatova v Moskvi

Albert Puškarjov/TASS

Danes je inštitut sestavljen iz serije ločenih raziskovalnih centrov, ki se ukvarjajo z vrsto znanstvenih vprašanj in pripadajo krovni organizaciji Nacionalnega raziskovalnega centra Inštituta Kurčatova.

Osrednje aktivnosti centra ostajajo varen razvoj jedrske energije, nadzorovana fuzija, jedrska fizika, superprevodnost idr. Velik poudarek je tudi na področju nano in biotehnologije, ustvarjanju novih materialov in zdravil. Med najzanimivejšimi projekti, s katerimi se pravkar ukvarja inštitut, je iskanje rešitev za zaščito ljudi pred sevanjem v vesolju, kar je predpogoj za dolgotrajno potovanje po njem.

Nanotehnološki sistem Nanofab-100

Maksim Šemetov/TASS

Preberite še:

Vojaška skrivnost: »Stalinov bunker« pod navadno hišo v Moskvi

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.