Jedrska katastrofa v Černobilu: Zakaj se je zgodila in kakšne so danes posledice?

Fotografija Andreasa Jansena v Pripjatu danes.

Fotografija Andreasa Jansena v Pripjatu danes.

Getty Images
26. aprila 1986 je eksplodiral reaktor jedrske elektrarne Černobil nedaleč od mesta Pripjat (Ukrajina). V zraku se je pojavilo jedrsko sevanje, ki je za več desetletij kontaminiralo zrak in prst v številnih predelih Ukrajine, Rusije in Belorusije. Odgovarjamo na najpogostejša vprašanja o nesreči in razkrivamo, kako se posledice poznajo danes.
  1. Zakaj je prišlo do eksplozije?

O točnih vzrokih za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini še danes potekajo razprave. Jasno je, da je med načrtovanim zaustavljanjem 4. reaktorja JE Černobil dramatično narasla temperatura v reaktorju, nakar je prišlo do eksplozij, ki so uničile reaktor.

Zakaj je prišlo do nenadnega segrevanja? Po prvi razlagi, ki jo je leta 1986 uradno predstavila mednarodna svetovalna skupina za jedrsko varnost INSAG, je krivda padla na operaterje jedrske elektrarne in njihovo »kršenje pravil«.

Pozneje je poročilo INSAG-7 iz leta 1992 »premaknilo poudarek na vplive določenih konstrukcijskih lastnosti, vključno z oblikovanjem kontrolnih palic in varnostnih sistemov«. Raziskovalci so tako trdili, da je imela černobilska jedrska elektrarna že od samega začetka strukturne pomanjkljivosti. Sicer je bilo še nekaj drugih razlag, kot so potres, teroristični napad in podobno, vendar njihova verodostojnost ni bila dokazana.

  1. Kako je na katastrofo reagirala Sovjetska zveza?
Odpravljanje posledic po nesreči v Černobilu.

Nekaj dni so sovjetske oblasti prikrivale resnične razsežnosti jedrskega onesnaževanja. Uradniki so za Russia Beyond povedali, da so poskušali preprečiti paniko. 27. aprila je bilo mesto Pripjat, ki je bilo najbližje Černobilu (132 km severno od Kijeva), evakuirano.

Do začetka maja so oblasti razširile evakuacijsko cono na razdaljo 30 km. Visoko-radioaktivne ruševine reaktorja so pokrili s posebnim »sarkofagom«, da bi preprečili nadaljnjo onesnaževanje. Več kot 600 tisoč ljudi iz celotne ZSSR je gasilo požare, čistilo teren in gradilo sarkofag.

  1. Koliko je bilo žrtev?
Žrtev posledic černobilske nesreče v moskovski kliniki št. 6.

V sami eksploziji so umrli trije ljudi, poznejše posledice pa so bile še veliko hujše. Po sovjetskih virih je zaradi radiacijske bolezni v desetih letih umrlo še 42 delavcev, ki so bili 26. aprila 1986 v elektrarni. Tako lahko rečemo, da je nesreča neposredno zahtevala vsaj 45 življenj.

Širše gledano so eksplozije kontaminirale območje v razponu 200 tisoč kilometrov z izotopi urana in plutonija, jodom-131, cezijem in stroncijem-90, ki so radioaktivne snovi, nevarne za človekovo zdravje. Zelo težko je določiti, koliko ljudi je točno umrlo ravno zaradi tega sevanja, sploh zaradi tega, ker so se pri nekaterih simptomi pojavili šele vrsto let pozneje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2005 poročala, da je černobilska nesreča morda zahtevala do 4000 življenj.

  1. Kakšne so posledice danes?
Geigerjev števec v mestu Pripjat, 17. 8. 2017.

Čeprav je prišlo do resnega onesnaževanja, strokovnjaki pretežno menijo, da danes trpimo zgolj manjše posledice 32 let stare katastrofe. Najresnejša in najbolj žalostna posledica je visoko tveganje za raka ščitnice pri ljudeh, ki so bili v času nesreče mlajši od 18 let, najpogosteje zaradi pitja mleka, okuženega z radioaktivnim jodom, je leta 2006 poročala WHO. Povezave nesreče leta 1986 z drugimi boleznimi še niso potrjene.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

TASS navaja besede strokovnjaka za jedrsko varnost Rafaela Artjunijana, ki je rekel naslednje: »Za ljudi ni resnih posledic, razen primerov z rakom ščitnice, in jih niti ne more biti, saj so bili soočeni z majhno dozo sevanja. Vpliv na okolje pa je še manjši kot na ljudi.«

Vendar se s tem ne strinjajo vsi. Ko je leta 2016 naš novinar obiskal mesto Novozibkov v Brjanski regiji, ruski kraj, ki je najmanj oddaljen od Černobila, so mu tam dejali, da je tam rakavih obolenj 2,5-krat več od državnega povprečja.

  1. Ali danes ljudje še živijo blizu Černobila?
90-letni Ivan Šamjanok pred hišo v beloruski vasi Tulgoviči blizu evakuacijske cone okrog Černobila, 2. 4. 2016.

Zaprta 30-kilometrska cona okrog zloglasnega 4. reaktorja ostaja v veljavi do današnjih dni. Vseeno pa se je okoli 2000 ljudi vrnilo v svoje opuščene domove v Pripjatu in okoliških vasi, ki raje živijo v oteženih razmerah kot pa zapustijo svoj dom. 90-letni prebivalec, ki je ostal znotraj evakuacijske cone, je leta 2016 rekel: »Skrivnost za dolgo življenje se glasi: Svojega rojstnega kraja ne zapustiš niti takrat, ko je okužen.«

  1. Ali grem danes lahko tja, je varno?
Kulturni center

Ljudje dejansko hodijo tja, obstajajo organizirana potovanja. Kdor želi občutiti mračno vzdušje zapuščenega sovjetskega mesta, mora iti v Ukrajino, si tam rezervirati potovanje (po podatkih uradne spletne strani najcenejše potovanje stane 73€) in gre tako na precej izjemno izkušnjo.

»Znotraj Cone stopnja nevarnosti ni visoka, še vedno pa se priporočajo nekateri preventivni ukrepi, zlasti kar se tiče oblačil,« je predlani ob obisku Černobila pisal dopisnik Russia Beyond Anton Papič. On in tudi mnogi drugi novinarji pravijo, da je tam pravo mesto duhov, kjer se je čas ustavil v letu 1986, ko je zloglasna eksplozija za vedno spremenila življenje domačinov.

Spoznajte še: Pripjat: Življenje pred černobilsko katastrofo

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še: