Kako je Kalašnikov z AK-47 postal najslavnejši orožar na svetu

Mihail Kalašnikov je konec 40. let 20. stoletja ustvaril avtomatsko puško, ki je postala ne samo glavno orožje sovjetske armade, ampak tudi eden od simbolov celotne države.

Paradoksalno je dejstvo, da je prav izum sovjetskega konstruktorja postal simbol revolucije, puške pa najpogosteje uporabljajo gverilski uporniki in drugi vstajniki proti aktualnim oblastem v državah tretjega sveta.

Pot v svet orožja

Sputnik

Mihail Kalašnikov se je rodil v kmečki družini 10. novembra 1919 v majhni vasi Kurja v Altajski pokrajini. Bil je 17. otrok v družini in ker je družini primanjkovalo denarja, da bi bili preskrbljeni vsi njeni člani, je že v sedmem razredu začel delati – pomagal je graditi Turkmenistansko-sibirsko železnico.

Tam se je začel zanimati za vprašanja, kako so sestavljeni stroji, kako deluje tehnika. S svojim znanjem je že čez nekaj let prišel med tankiste v sovjetski armadi.

Svoje prve izume je spravil na svet še pred drugo svetovno vojno. Med drugim je iznašel števec, ki je meril število izstreljenih nabojev iz avtomatske puške, in števec za merjenje prevožene kilometrine za tanke. Vsi njegovi izumi so šli v serijsko proizvodnjo in dobili svoje mesto v strojih tistega časa.

Nato je nastopilo leto 1941, ko je druga svetovna vojna zajela tudi Sovjetsko zvezo. Septembra tistega leta je šel Kalašnikov na fronto kot tankist, a je že čez en mesec staknil hudo rano in se znašel v bolnišnici. Ni se več mogel vrniti na fronto, zato se je konstruktor odpravil v tovarno orožja v Iževsku in se ukvarjal z ustvarjanjem strelnega orožja za potrebe vojske.

Prva brzostrelka Kalašnikova

V Smoothe (CC BY 2.0)

Svojo prvo avtomatsko puško si je zamislil že v bolnišnici. Šlo je za majhno, priročno brzostrelko za tankiste, vendar je imela probleme z natančnostjo in ni bila primerna za večletne dodelave v času, ko je že divjala vojna. Tako je ta projekt letel v koš in se je Kalašnikov v tovarni lotil snovanja novega serijskega orožja.

AK-47

Poskusni vzorec AK-47 iz leta 1948

Kalashnikov Media

V začetku 40-ih se je pojavila nova oblika strelnega orožja: jurišne puške. Najprej so jih imeli nacisti, a je potem tale orožarska inovacija zajela ves svet.

Njihovi naboji so bili šibkejši kot pri običajni puški, a še vedno dosti močnejši od nabojev pri pištolah. Tako so lahko orožarji združili moč pušk in hitrost takratnih brzostrelk. V nizu strelov je bilo mogoče likvidirati cilje na 100 do 200 metrih, enako kot so to zmogle takratne puške z manj streli.

Kalašnikov je dosegel svoj prvi triumf prav pri tej vrsti orožja. Svojo znamenito puško je ustvaril prav z »začasnim« kalibrom 7,62x39 mm. Svojo iznajdbo je predstavil proti koncu vojne, leta 1945 na razpisu obrambnega ministrstva, ki je iskalo novo glavno orožje za sovjetsko armado.

Poskusni vzorec AK-47 iz leta 1948

Kalashnikov Media

Do konca 40-ih je Kalašnikov na razpisu zmagal pred vso konkurenco. Tovarna v Iževsku, kjer je delal konstruktor, je začela proizvajati avtomatske puške kalašnikovke, ki jih ves svet pozna tudi po krajšem imenu AK-47.

Najslavnejši avtomat sveta je bilo potrebno še precej dodelati, pri tem pa so pomagali nemški vojni ujetniki – inženirji Schmeisserja. Glavna pomanjkljivost AK-47 v času razpisa je bila natančnost zaporednih strelov, konsistentnosti praktično ni bilo. Sovjetski in nemški inženirji so potem več let odpravljali tole pomanjkljivost.

Končni rezultat je bilo najzanesljivejše strelno orožje od vseh. V pogovoru za Russia Beyond so pripadniki Sil za posebne operacije (SSO) rekli, da ta trditev velja še danes. »Kalašnikovka za sodobnimi 'Američani' in 'Nemci' zaostaja po natančnosti in ergonomičnosti. Pri delu v ozkih, zaprtih prostorih, kjer je ključna hitrost, bi imel raje AR ali H&K, če pa bi moral delati na Bližnjem vzhodu, v Siriji, brez dvoma zmaga AK zaradi zanesljivosti in nekvarljivosti mehanizmov,« je izjavil eden od vodilnih pripadnikov SSO na tekmovanju vojaških specialcev v Čečeniji. 

Zakaj je Kalašnikov uspel s svojo puško?

Getty Images

AK je dobila svetovno slavo prav zaradi zanesljivosti, pa tudi zaradi preproste proizvodnje. Danes je na svetu okoli 100 milijonov kalašnikovk v 55 državah – ampak to so le uradno registrirane puške, brez raznoraznih kopij. Pogosto jih srečamo v rokah oboroženih upornikov ali borcev gibanj za neodvisnost v državah tretjega sveta.

Poleg preprostosti in zanesljivosti je pomemben element tudi cena. Vzhodnoevropska kalašnikovka na trgu stane kakšnih 300 $, glavni ameriški konkurent AR-15 pa od 1000 $ naprej, če navedemo primer.

Avtomati Kalašnikov so vstopili v oborožitev vseh držav socialističnega bloka in mnogih drugih izven njega. Še se danes modifikacije AK-47 proizvajajo v Albaniji, Bolgariji, Egiptu, Iranu, na Kitajskem, Madžarskem, Poljskem, Romuniji, Severni Koreji, delno tudi brez licence.

Mozambik ima AK 47 na svoji zastavi

Getty Images

Mozambik je dal kalašnikovko na svoj grb, zastavo in denar, tudi Zimbabve jo ima v grbu. Še nedavno je njegova silhueta krasila tudi grb Burkine Faso.

Priljubljena je tudi med kriminalci. Člani latinskoameriških narkokartelov so ji dal vzdevek cuerno de chivo (»kozlov rog«, zaradi oblike roga z naboji).

Zasežene kalašnikovke v Nikaragvi

ZUMA Press/Global Look Press

Nasledniki AK

Izum Kalašnikova iz konca 40-ih je postal osnova za celotno sovjetsko orožarstvo. Lahko kar naravnost rečemo, da VSI poznejši sovjetski in ruski avtomati in mitraljezi, ne glede na kaliber in dimenzije, izhajajo iz plinskega sistema in mehanizmov AK.

Mihail Kalašnikov je s svojimi podrejenimi ustvaril še celo vrsto avtomatskih pušk: manjše avtomate Vitjaz kalibra 9 mm za delo v ozkih prostorih in mestnih četrtih, kjer bi lahko prevelika moč AK prebijala stene ali ranila civiliste; mitraljeze Kalašnikova in Pečenege v kalibru 7,62 x 39 mm; izpopolnjeno različico AK v 70-ih v kalibru 5,45 x 39 mm; in še mnoga druga strelna orožja za različne namene in tehniko.

Mihail Kalašnikov v svoji tovarni v Iževsku leta 2012

Ruslan Krivobok/Sputnik

»Če ne bi bilo druge svetovne vojne, bi najbrž ustvarjal stroje, ki bi olajšali delo kmetom. Nemci so krivi, da sem postal vojaški konstruktor,« je rekel Mihail Kalašnikov novinarjem na sejmu ob 60. obletnici nastanka AK-47.

Še zadnja leta svojega življenja je Mihail Kalašnikov osebno sodeloval pri nastajanju novega orožja v svoji tovarni. Umrl je decembra 2013 po težki bolezni.

Preberite še:

Fenomen po imenu Kalašnikov

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.