Ali vam kamere v Moskvi povsod sledijo? Kaj počnejo z vsemi posnetki?

Getty Images
Moskovčanom govorijo, da je nenehni nadzor tam prisoten zaradi njihove lastne varnosti. Načeloma je to res, ampak ne vedno.

Nedelja zvečer v Moskvi, konec januarja 2019. Neizstopajoč moški z urejenimi lasmi hodi po Tretjakovski galeriji. Naenkrat pristopi do slike, si jo pozorno ogleda, jo vzame z zidu in odkoraka z njo pod roko pred očmi na desetine obiskovalcev. Nihče niti ne trene z očesom. Gotovo je to muzejski delavec (KLIK ZA VIDEO).

Čez nekaj ur policija naredi racijo v majhnem stanovanju v predmestju. Pripadniki policije skoraj podrejo cvetlično korito in majhno zastavico Rusije (bog ne daj) ter tega moža pritisnejo z glavo ob tla. Čez nekaj časa na kolenih kleči pred kamero.

»Kje ste bili to popoldne?« ga osorno vpraša moški glas izza kamere.

Trisekundna tišina.

»Ne spomnim se točno. Moram pomisliti,« odgovori črnooki moški z odsotnim pogledom, poskuša ne gledati v kamero. Na sajastem hodniku policist odkrije sliko gorate pokrajine, zavito v staro jakno.

Tako so pridržali glavnega osumljenca v enem od najodmevnejših primerov leta 2019 v Rusiji – kraji slike Aj-Petri slikarja Arhipa Kuindžija v vrednosti 20 milijonov rubljev (283 tisoč €). Kuratorja muzeja so odpustili, muzej je dobil nov sistem varovanja, lopov je šel pred sodišče. Slika se je vrnila na razstavo, po njej pa je šla nazaj v Ruski muzej v Sankt Peterburgu, ki je lastnik te slike na platnu. Konec dober, vse dobro. Ampak to ni konec naše zgodbe!

Slika Aj-Petri

Tat bi namreč veliko lažje ušel kazni, če po Moskvi ne bi namestili 170.000 videokamer v okviru programa »Varno mesto«. Letos jih postavljajo še 105.000 s tehnologijo prepoznavanja obrazov.

Boj proti kriminalcem in snežnim zametom

»Primer s Kuindžijevo sliko je dobro prikazal delovanje sistema. Z njim pogosto lovijo tatove koles in podobno, ker se dandanes vse znajde na kameri,« je v pogovoru za Prvi kanal povedal Dmitrij Golovin, vodja mestnega videonadzora pri Sektorju za informacijske tehnologije mesta Moskva.

Kamere so nameščene na moskovskih dvoriščih, vhodih, v parkih, šolah, klinikah in drugih javnih mestih. Posnetki videokamer se uporabljajo pri preiskavah okoli 70% vseh kaznivih dejanj, je sporočil moskovski župan Sergej Sobjanin na svoji strani na ruskem družbenem omrežju VKontakte.

Poleg klasičnih videokamer obstaja še ločen sistem s prepoznavanjem obrazov, prve takšne kamere so namestili leta 2017. Marca 2018 so kamere s prepoznavanjem obrazov preizkusili na podzemni železnici. Do sedaj (do julija) so jih v letu 2019 priklopili že 1.500.

Po poročanju časopisa Vedomosti je sistem v zadnjih dveh letih pomagal ujeti okoli 300 storilcev kaznivih dejanj (152 na prireditvah, 39 s kamerami na prostem, 90 s kamerami pri vhodih). A Sobjanin pojasnjuje, da zmanjšanje kriminala ni edini namen sistema videonadzora. »Videonadzor pomaga tudi odkrivati slabo opravljena vzdrževalna dela in omogoča kaznovanje odgovornih. Nadzoruje se tudi delo državnih ustanov,« piše župan Moskve.

Ali trava na vašem skupnem dvorišču ni pokošena? Nihče ni počistil snega pred vašim blokom? Po enem mesecu na vašem vhodu v blok še vedno ne dela luč? Sistem videonadzora naj bi odpravljal takšne situacije.

Ampak mnogi Moskovčani so nezadovoljni. Nekateri se pritožujejo, da kamere ne delujejo ali so nameščene na napačnem mestu. Drugi pravijo, da odzivanje na kršitve ne dohaja videonadzora. Tretji takšen nadzor primerjajo s suženjstvom 21. stoletja ali nekakšnim Trumanovim šovom.

Sam Sektor za informacijske tehnologije mesta Moskva ni želel komentirati delovanja sistema videonadzora.

Nadzor in nakup podatkov kot zdravilo za prometne zamaške

Sistem ni omejen na dvorišča in parke. Ogromno kamer je na cestah, kjer spremljajo prometne prekrške. Voznikom avtomatsko izdajajo kazni za prekoračitev dovoljene hitrosti ali ustavljanje na prepovedanih mestih za več kot 10 sekund. Prvi so se nad tem začeli pritoževati taksisti, ker niso več mogli kjerkoli puščati svojih strank.

»Najhuje je to, da ne smemo sploh pojasniti, zakaj. Potem stranka ali takoj zavrne naročilo ali vsaj naredi cel vik in krik,« potarna moskovski taksist Aleksander.

Župan Moskve Sobjanin meni drugače. Na družbenih omrežjih je poudaril, da sistem zmanjšuje število prometnih prekrškov in regulira cestni promet.

Medtem je njegov namestnik Maksim Liksutov v intervjuju za BBC rekel, da županova uprava analizira gibanje osebnih avtomobilov in zbira podatke od taksijev z licenco po vsem mestu.

»Spremljamo, kje se največ uporabljajo ti taksiji, da ugotovimo, na katerih območjih potrebujemo več tras za javni promet,« pojasnjuje Liksutov.

Posnetek nadzorne kamere v središču »Varno mesto« v Kaliningradu, ki je bil odprt pred SP v nogometu 2018 v Rusiji.

Poleg tega županova uprava odkupuje podatke ruskih mobilnih operaterjev. Operater Tele2 je pojasnil, da podjetje na zahtevo oblasti posreduje informacije o dinamiki gibanja ljudi. »Tako lahko oblasti vpeljujejo svoj koncept 'pametnega mesta', ki pokriva parkirišča, trase javnega prometa, postaje itd.,« so dejali v medijskem središču tega podjetja.

Tiskovni predstavnik mobilnega operaterja MegaFon je dodal, da takšni podatki omogočajo oblikovanje in zarisovanje novih cest in križišč.

To še ni vse. Moskovske oblasti uporabljajo podatke iz javnih omrežij Wi-Fi na javnem prevozu nad in pod tlemi. Liksutov pravi, da je tako mogoče odkriti tehnične težave pri delovanju wifija in ugotoviti, kje je potrebno namestiti več avtomatov za vozovnice.

Maxima Telecom, eden od operaterjev javnih Wi-Fi omrežij, s temi podatki obvešča Moskovčane o spremembah v voznem redu metroja in omogoča druge prometne storitve.

»Praviloma ciljamo le na potnike, na katere bi lahko vplivale te spremembe. Na primer samo tiste, ki pogosto uporabljajo neko konkretno linijo podzemne železnice. Tako lahko učinkoviteje načrtujejo svoja potovanja,« je izjavilo medijsko središče Maxime Telecom.

Greš mimo kavarne, dobiš reklamo in zastonj krof

Predstavljajte si, da neko jutro hodite v službo in skočite v prvo kavarno, ki vam pride pred oči. Spijete skodelico kave, plačate in greste naprej v službo. Naslednjih nekaj dni tja ne zahajate. Raje si kavo skuhate doma ali jo kupite v menzi vašega podjetja.

Nekega lepega dne drsate po vašem viru novic (news feed) na Instagramu, ko se med muckami in rožami naenkrat pojavi oglas za kavarno, na katero ste medtem že pozabili. In to ne kar eno staro reklamo, pač pa novo reklamo, ki vam ponuja popust in zastonj krof. Sliši se mikavno.

Tako deluje sistem MT_box, ki ga je ustvaril že omenjeni Maxima Telecom. Sistem malim in srednje velikim podjetjem omogoča kupovanje oglasov za uporabnike, ki kdaj zaidejo na njihovo lokacijo. Za povrh se ti oglasi potem pojavijo ne samo na družbenih omrežjih, ampak na poljubni spletni strani, ko se uporabnik poveže z brezplačnim wifijem na metroju.

Direktor za spletno poslovanje pri Maximi Telecom Artjom Pulikov je za Rusbase pojasnil, da je lahko Benetton s tem sistemom spravil 17.000 ljudi v svoje trgovine v Moskvi (časovnega obdobja ni navedel).

Kavarna na Kamergenskem prehodu.

Medijsko središče podjetja je pojasnilo, da pri povezavi z brezplačnim wifijem operater vedno prosi uporabnika za soglasje, da zbira in obdeluje njegove podatke za namene trženja. Pri tem se ne zajemajo osebni podatki.

»Podatki o uporabnikih se hranijo na strežnikih v podatkovnih centrih. Vsi podatki se pomnožijo, anonimizirajo in šifrirajo. Operaterjevi varnostni sistemi imajo certifikate po mednarodnih standardih in podatki so varno zaščiteni pred dostopom od zunaj,« so posebej poudarili v podjetju.

Osebni podatki (skoraj) zaščiteni

Vseeno je razvita IT-infrastruktura v moskovskem javnem prometu mamljiva tarča hekerjev. Do enega incidenta je na primer prišlo maja 2015. Termometri so kazali 30 °C, spodaj na metroju pa je bilo kot v pečici. Neki študent se je stisnil v vagon na metro postaji Serpuhovskaja in se povezal na brezplačni Wi-Fi, da bi si snel nekaj plonk listkov pred kontrolko. Namesto zahtevane strani se mu je pokazal video ženske med seksom.

Takšni napadi so sicer zafrkancije in niso posebno nevarni, ampak jasno kažejo, da so uporabniki in njihovi podatki podvrženi tveganjem. A operater omrežja Wi-Fi na metroju Maxima Telecom tega incidenta ni želel opisati z besedami »hekerski napad« ali »kršenje varnosti«. Po njihovi uradni razlagi so nepridipravi odprli svojo Wi-Fi dostopno točko (hotspot) brez dostopa do spleta in dali svojemu omrežju ime, ki je bilo podobno tistemu od Maxime Telecom, nato pa so se nepozorni uporabniki povezovali na napačno omrežje. Ker se je napad zgodil le na nekaj postajah podzemne železnice, je to verjetna razlaga.

Oktobra 2015 se je situacija ponovila, le da je več potnikov namesto pornografije dobilo ne preveč vljudno navodilo, kaj naj naredijo s svojimi iPhoni in Androidi.

Potniki podzemne železnice

En drug incident je bil bolj neprijeten. Aprila 2018 je programer Vladimir Serov odkril varnostno luknjo, ki mu je omogočila, da je videl »digitalni portret« uporabnikov spleta na moskovski podzemni železnici. O vsakem uporabniku je videl telefonsko številko, približno starost, spol, zakonski stan in postaje, pri katerih so najverjetneje bivali ali delali. Maxima Telecom je nemudoma šifrirala telefonske številke in druge podatke ter vse preselila na zavarovan strežnik.

Vsi operaterji vztrajajo pri trditvah, da zbirajo samo neosebne podatke. To potrjuje vodja strateškega odbora Zveze Big Data Marija Polikanova. Po njenih besedah analiza poljubne količine teh anonimnih informacij ne more razkriti identitete konkretnega posameznika ali njegovih osebnih podatkov. Po ruski zakonodaji se osebni podatki državljanov ne smejo posredovati nikomur brez njihovega soglasja.

Jurij Namestnikov, ki vodi rusko raziskovalno enoto pri Kaspersky Lab, zatrjuje, da je tudi sistem videonadzora varen.

»Tehnologija v osnovi deluje po naslednjem principu: Kamera 'prebere' posameznikov obraz in strežniku ne pošlje fotografije, ampak niz podatkov o tej osebi. Ta podatkovni niz se primerja z nizi, ki so pridobljeni z analizami fotografij, na primer tistih za policijske kartoteke,« je razložil Namestnikov glede delovanja moskovskega sistema videonadzora.

On trdi, da je nemogoče narediti »vzvratni inženiring« in pridobiti fotografijo iz tega niza podatkov. »To je logično, saj proces vključuje uporabo nevronskih omrežij. Celo programerji pogosto ne vedo, zakaj nevronska omrežja včasih pri dveh nizih podatkov mislijo, da gre za eno in isto osebo,« nam je poskusil pojasniti.

Kaspersky Lab je manj samozavesten glede zanesljivosti mobilnih podatkov in podatkov operaterjev javnih omrežij Wi-Fi. Odvisna je od tega, kako oni hranijo in ravnajo s podatki. Vsi pa dobro vemo, da se v vsak sistem, na žalost, prikradejo tudi napake.

Se takšne kamere kdaj zmotijo in nedolžno osebo prepoznajo za kriminalca? Kaj se zgodi, če takšna kamera ugotovi, da ste ukradli sendvič iz trgovine? Več o tem v članku: Kamere v Rusiji prepoznajo tatove, kupce in morda tudi vas

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke