Ali je Pluton manjši od Rusije? 5 zanimivih dejstev o Rusiji in vesolju

Pluton spravimo v Rusijo, čeprav je večji od nje

Pluton in njegov naravni satelit Haron v primerjavi z Zemljo

NASA

Primerjava v velikosti med pritlikavim planetom in Rusijo je bila predmet številnih razprav vse do julija 2015. Prej je veljalo, da Pluton meri 16.647.940 kvadratnih kilometrov, Rusija pa 17.125.191 kvadratnih kilometrov. Na podlagi tega je bilo splošno sprejeto, da je površina Rusije dejansko večja od Plutonove.

Vendar je 14. julija 2015 Nasina sonda New Horizons pri preletu Plutona popravila prejšnje ocene: premer planeta je bil izmerjen z izjemno natančnimi instrumenti na 2.370 kilometrov. Kot se je izkazalo, bi Pluton lahko brez težav spravili v širino Rusije od vzhoda do zahoda, ki meri približno 6.000 kilometrov. Zanimivo je to, da bi ta pritlikavi planet spravili tudi znotraj ruske osi sever-jug, ki meri približno 3.000 kilometrov.

Izkaže se, da bi lahko Pluton lahko prav lepo »namestili« v Rusijo, ampak se je kljub temu hkrati izkazalo, da ima planet večjo površino od Rusije. Sonda New Horizons je popravila tudi te podatke in površino pritlikavega planeta izračunala na 17.646.012 kvadratnih kilometrov, s čimer je Pluton dejansko malenkost večji od Rusije.

Preprosto povedano, čeprav lahko spravimo Pluton v meje Rusije, je planet vseeno nekoliko večji od nje.

Rusi so sodelovali v tekmi za Luno

Shematičen prikaz sonde Luna-1

Aleksander Moklecov/Sputnik

20. julija 1969 so ameriški astronavti stopili na Luno. 11 let pred tem, septembra 1958, pa so Sovjeti izstrelili prvi umetni satelit. Misija Luna-1A je predvidevala pristanek plovila brez človeške posadke na Luni, a je spodletela, ko raketni nosilec ni uspel spraviti plovila v Zemljino orbito in je bilo le-to izgubljeno.

Od takrat so Sovjeti izvedli več misij, ki so nam na več načinov osvetlile Zemljin naravni satelit. Leta 1959 je Luna-2 postala prvo človeško plovilo, ki je pristalo na Luni. Sovjeti so naredili prve fotografije temne strani Lune, izstrelili prvi umetni satelit v njeno orbito, poslali tja prvo lunarno vozilo in uspeli nazaj na Zemljo prinesti vzorce površja. Leto kasneje so Američani uspešno izvedli misijo Apollo 11 s prvo človeško posadko, ki je stopila na Luno. Med sovjetskimi znanstveniki in njihovimi ameriškimi kolegi je potekala prava dirka.

Rusi v vesolje tihotapijo alkohol

Roskosmos

Kozmonavtom je jemanje alkohola s sabo v vesolje strogo prepovedano. Kljub temu so mnogi med njimi izkazali izjemno domiselnost pri tihotapljenju pijače na misije.

Prvi takšen primer se je zgodil leta 1971, ko so kozmonavtu v orbito za darilo poslali armenski konjak. Žganje je bilo skrito v zapestnici za merjenje krvnega pritiska. Od takrat naprej so bilo med preiskavami odkrili še mnogo »zalog«, ki so si jih naredili kozmonavti.

A tihotapljenje alkohola v vesolje ni edini izziv. Tudi pitje je lahko zahtevno. O tem, kako so se kozmonavti znašli, lahko preberete tukaj.

Sojuz-1 je prinesel smrt, a je sovjetski program Saljut tlakoval pot do Mednarodne vesoljske postaje

Novice o nesreči posadke plovila Sojuz 11, 1. julija 1971

TASS

Program Saljut je prinesel prvo uspešno (v svetovnem merilu) postavitev monolitne vesoljske postaje. Saljut je postal prva orbitalna postaja, ki jo je ena posadka uspešno predala drugi. Izkazal se je kot ključen za razvoj nadaljnjih, bolj razvitih in bolj znanih programov MIR in ISS.

Sovjetska zveza je srdito tekmovala proti ZDA za prevlado v vesolju in po začetni prednosti začela zaostajati. Leta 1967 nova vesoljska ladja Sojuz-1 še ni prestala vseh testiranj, a se je vodstvo države vseeno odločilo, da poskusi z izstrelitvijo. Čeprav je projekt položil temelje prihodnjim programom, pa se je prvi poskus izstrelitve končal tragično. Ko je bil na vrsti povratek na Zemljo, je odpovedal navigacijski sistem in je moral kozmonavt Vladimir Komarov prevzeti ročno vodenje plovila. Pristanek je začel po pravilni trajektoriji in vsi so že mislili, da je najhujše mimo, ko je odpovedalo še padalo, ki bi moralo upočasniti padajočo kapsulo. Komarov je umrl zaradi poškodb pri udarcu s tlemi.

Kozmonavt je postal prva smrtna žrtev vesoljskih poletov. Sam program se je kljub temu nadaljeval in se končal leta 1986, ko je bila v Zemljino orbito uspešno poslana (modularna) vesoljska postaja MIR.

Rusi so bili prvi, ki so »pristali« na Veneri

Sonda Venera-13 na kozmodromu Bajkonur

Aleksander Moklecov/Sputnik

Sovjetski raziskovalci vesolja so se za Venero začeli zanimati leta 1961, ko so proti njej poslali prvo plovilo.

Trajalo je še dodatnih devet let, preden je na planetu prvič pristala sonda. Venera-7 je na površju Venere pristala leta 1970 in na Zemljo začela pošiljati podatke. Misija je bila še posebej zahtevna zaradi ekstremnih temperatur, visokega pritiska in na splošno »peklenskega« okolja na površju planeta. Sonda je oddajala podatke samo 23 minut, preden je podlegla ekstremni vročini in pritisku. Kljub temu je s podatki, ki jih je poslala nazaj, ustvarila preboj v raziskovanju vesolja.

Preberite še:

Luna-15: Kaj je bil namen tajne sovjetske misije na Luni med pristankom Apolla 11?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.