11 plovil ruske mornarice, ki jih morate poznati

Colby Drake, U.S. Navy/Wikipedia
Največje jedrske križarke, bojni hoverkrafti, močni rušilci, jurišni čolni in »srhljive« podmornice. Russia Beyond predstavlja glavna plovila, ki Rusijo ščitijo in hkrati podpirajo njene mednarodne pomorske interese.

Letalonosilka Admiral Kuznjecov

To je največja ladja, ki so jo kadarkoli projektirali v Sovjetski zvezi in Rusiji, z izpodrivom 61.390 ton. Trenutno je to edina ruska letalonosilka, ki ščiti pomorske interese te države v svetovnih oceanih.

Ladja je opremljena z resno količino različnega orožja, ki je značilno za raketne križarke. Admiral Kuznjecov ima 12 izstreljevalnikov protiladijskih raket z raketami P-700 Granit, sisteme protizračne obrambe Kinžal s 192 raketami kratkega dometa v 24 lansirnih enotah, osem modulov s protizračnimi hibridnimi topovsko-raketnimi sistemi Kortik in raketni sistem Udav-1M za boj proti sovražnim podmornicam in torpedom s 60 raketami. S tako spoštovanja vrednim orožjem sovražniku ni dopuščeno, da se sploh približa tej letalonosilki.

Ladja je leta 2016 sodelovala v ruski protiteroristični operaciji v Siriji.

Težka jedrska raketna križarka Admiral Nahimov

Impozantna vojaška ladja je bila spuščena na vodo leta 1986 in se je do leta 1992 imenovala Kalinin, nakar je bila preimenovana v sedanji naziv Admiral Nahimov. Dolga je 251 metrov, široka 28,5 metra.

V letih 1980-1998 so v sovjetsko in rusko mornarico skupno vstopile štiri težke jedrske raketne križarke projekta 1144 Orlan: ladje Kirov (1980), Admiral Lazarjev, Admiral Nahimov (Kalinin), Peter Veliki (1998). To so bile udarne ladje t. i. »skupine površinskih ladij«, ki v mirnih časih spremljajo aktivnosti mornaric držav zveze NATO, zlasti ameriške. V primeru izbruha vojne bi takšne skupine izvedle nenaden usoden napad na sovražnikove bojne ladje.

Osupljive dimenzije, močna zaščita ter dobro ravnotežje med ofenzivnim in defenzivnim orožjem. Vse to je tudi Američanom dalo razlog, da te ladje poimenujejo »jedrske bojne križarke z vodenimi raketami« (BCGN - Battlecruiser Carrying Guided Missiles, Nuclear-Powered) ali preprosto »raketne bojne ladje«.

Težka jedrska raketna križarka Peter Veliki

Dimenzije največje bojne ladje na svetu so zares impozantne: polni izpodriv znaša 25.000 ton, ladja je dolga 251 metrov in visoka 59 metrov – kot 20-nastropni nebotičnik! Energija dveh jedrskih reaktorjev bi zadoščala za celo mesto z 200.000 prebivalci. Brez dodatnega polnjenja goriva lahko Peter Veliki 50-krat obpluje planet. Dolžina vseh hodnikov na ladji presega 20 kilometrov. Najvišja hitrost ladje znaša 32 vozlov.

Za leti 2019 in 2020 je načrtovana obsežna modernizacija Petra Velikega z zamenjavo napadalnega orožja. Križarka bo dobila nove univerzalne izstreljevalnike za manevrirne rakete Kalibr, Oniks in hiperzvočne rakete Cirkon.

Raketna fregata Admiral Gorškov

Ladje projekta 22350 imajo izpodriv 5400 ton in lahko dosežejo hitrost tudi do 30 vozlov. Opremljene so z raketnimi sistemi Oniks in Kalibr (do 16 raket) ter s protizračnimi raketnimi sistemi velikega dometa Poliment-Redut. Do leta 2025 namerava ruska vojna mornarica skupno spraviti v operativno delovanje šest raketnih fregat projekta 22350.

Trenutno sta dve fregati (Admiral Gorškov in Admiral Kasatanovo) v fazi priprave za zadnjo fazo testiranj pred uvedbo v oborožitev, do leta 2025 pa pridejo na vrsto še štiri tovrstne ladje.

Mala raketna ladja Samum

To je mala raketna ladja razreda Sivuč. Ima dve pogonski plinski turbini, ki skupaj ustvarita moč nad 70 tisoč konjskih moči, kar omogoča hitrost do 55 vozlov (102 km/h) pri dvometrskih valovih in nad 40 vozli pri 3,5-metrskih valovih.

Mala raketna ladja Samum je namenjena za uničevanje hitrih ladij bojnih eskader, na primer izvidniških, pa tudi ladij, ki služijo za obrambo med izkrcavanjem mornariške pehote iz desantnih ladij. Učinkovito vrši različne naloge na morjih (oborožena je z 8 protiladijskimi raketami 3M80 Moskito), a je relativno šibka pred zračnimi napadi, ker je omejena na artilerijsko protiletalsko orožje v obliki dveh šestcevnih vrtljivih topov AK-630 kalibra 30 mm in raketnega sistema kratkega dometa M-4 Osa-M.

Gardna raketna križarka Moskva

To je prva ladja projekta 1164 Atlant, razreda raketnih križark sovjetske in ruske vojne mornarice. V morje je bila položena leta 1982 v ladjedelnici v Nikolajevu in se je prvotno imenovala Slava.

Na Zahodu ruskim gardnim raketnim križarkam pravijo »ubijalke zrakoplovov«, verjetno zaradi šestnajstih protiladijskih raket P-500 Bazalt (NATO oznaka: SS-N-12 Sandbox) na palubi ladje. Rakete so bile sposobne uničiti cilj na razdaljah vse do 550 km, prebojno-rušilna konica z maso 100 kg pa je lahko potopila ladje v velikosti letalonosilk. Za to ladjo je bila razvita tudi sodobnejša različica teh raket z nazivom P-1000 Vulkan (NATO: SS-N-12 Mod 2 Sandbox), pri katerih so v primerjavi z P-500 bojne konice nekoliko zmanjšane (max. 500 kg), a je bil zato povečan operativni domet (700-1000 km). Obe različici raket lahko nosita tudi jedrske konice z ekvivalentom eksplozije tudi do 350 kt TNT.

Ladja ima v zadnjem delu tudi palubo za vzletanje in pristajanje večnamenskega helikopterja Ka-27, ki služi za prevoz in posredovanje proti podmornicam.

Ofenzivna jedrska podmornica Severodvinsk

Ofenzivna jedrska podmornica četrte generacije Severodvinsk je trenutno edina operativna podmornica razreda 885 Jasen. Izgradnja se je začela leta 1993 v ladjedelnici Sevmaš in je trajala do sredine leta 2010, ko je bila ladja spuščena na vodo. V operativni uporabi je od leta 2014 v vrstah Severne flote.

Podmornica je oborožena z desetimi torpednimi napravami kalibra 533 mm in izstreljevalniki za manevrirne rakete Kalibr in Oniks v konfiguraciji 8x4 (do 32 manevrirnih raket). Manevrirne rakete 3M14 Kalibr spadajo med univerzalno orožje za kopenske in pomorske cilje, med katerimi so tudi ladje. Njihov domet je predmet razprav in po različnih virih sega od 1500 do 2600 km, ko govorimo o raketi za napadanje kopenskih ciljev, in o manjšem dometu 440-660 km pri pomorski različici tipa morje-morje.

Severnodvinsk je poseben, ker torpedne naprave niso nameščene spredaj, ampak izza središčne komore, s čimer je bil narejen prostor za veliko hidroakustično anteno Irtiš-Amfora.

Dizelsko-električna ofenzivna podmornica B-271 Kolpino

To je šesta po vrsti dizelsko-električna podmornica razreda 636,3 Varšavjanka, ki je od leta 2016 v vrstah Črnomorske flote, točneje njene 4. samostojne podmorniške brigade. V sestavi te flote je še pet operativnih podmornic istega razreda: B-261 Novorosijsk, B-237 Rostov-na-Donu, B-262 Stari Oskol, B-265 Krasnodar in B-268 Veliki Novgorod.

Te podmornice so opremljene z najnovejšimi manevrirnimi raketami 3M14 Kalibr z dometom 1500 in več km, ki so nameščene v štiri lansirne enote. Lahko odkriva cilje na razdaljah, ki za 3- do 4-krat prekašajo domet radarjev potencialnega nasprotnika.

V Severnoatlantskem zavezništvu je podmornica dobila naziv »Črna luknja« zaradi izrednih taktičnih in tehničnih sposobnosti, ki vključujejo plovbo na velikih globinah in, posledično, zelo težko zaznavanje njene prisotnosti.

Dizelsko-električna ofenzivna podmornica Rostov na Donu

To je druga po vrsti dizelsko-električna podmornica razreda 636,3 Varšavjanka, ki je od leta 2016 v vrstah Črnomorske flote, točneje njene 4. samostojne podmorniške brigade.

Podmornice moderniziranega projekta 636,6 so opremljene z novimi ofenzivno-navigacijskimi napravami in najnovejšim avtomatiziranim sistemom za informiranje in upravljanje. Z močno torpedno-raketno oborožitvijo (manevrirne rakete Kalibr) je Varšavjanka postala še nevarnejše orožje.

Dizelsko-električna podmornica B-237 Rostov-na-Donu je doživela svoj ognjeni krst v Siriji, ko je 8. decembra 2015 iz Sredozemskega morja izstrelila manevrirne rakete Kalibr na položaje samooklicane Islamske države na območju sirskega mesta Raka.

Desantni hoverkraft 12322 Zubr

Spada med največje »lebdeče« desantne ladje na svetu s kapaciteto do 150 ton koristnega tovora, kar lahko vključuje tri osnovne bojne tanke ali 10 oklepnih transporterjev s skupno maso 130 ton ali pa 140 vojakov desantnih sil. Če prevaža samo mornariško pehoto, »lebdeča« ladja zmore prenesti cel vojaški bataljon in do 500 vojakov z orožjem in osebno opremo.

Iz motorjev pride skupna moč 50.000 konjev, kar ladji pri polni zapolnjenosti omogoča plovbo z do 60 vozli (okoli 115 km/h) na razdalji do 300 navtičnih milj.

Oborožitev vključuje dva večcevna izstreljevalnika raket A-22 Ogonj z raketami kalibra 140 mm. Eden VLR vključuje 22 raket, ki v glavnem služijo za neposredno podporo desantni skupini med izkrcavanjem na kopno. Maksimalni domet teh raket znaša okoli 4,5 km, skupni bojni komplet teh raket pa ima do 130 projektilov na ladjo. Prisotna sta tudi dva modula s šestcevnimi avtomatskimi topovi AK-630 s skupno 3000 granatami ter osem lahkih prenosnih raketnih sistemov Igla za neposredno obrambo ladje pred napadi iz zraka.

Desantno-jurišni čoln BK-10

Desantno-jurišni čolni BK-10 so projekt koncerna Kalašnikov. To so večnamenska plovila, pri katerih lahko oprema variira glede na konkretne zahteve in trenutne taktične situacije. Med drugim je omogočeno nameščanje opazovalnih brezpilotnih letalnikov in različnega sodobnega orožja, tudi daljinsko vodenega.

Z močnima motorjema MECURY Verado 300, vsak ima 300 konjskih moči, lahko desantno-jurišni čolni BK-10 razvijejo hitrost vse do 40 vozlov, medtem ko je največja daljava plovbe omejena na 400 navtičnih milj. Naloge vključujejo patruljiranje, prevoz desantnih enot ali izvidniških skupin, artilerijsko podporo ter izvajanje diverzantskih in protidiverzantskih operacij.

Tudi Triglav, bojna ladja Slovenske vojske, prihaja iz Rusije. Spoznajte njeno zgodbo tukaj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke