Ovod se vrača: Mala »raketarka« kot trn v peti sovražnim križarkam in letalonosilkam

mars.online
Naj vas majhnost ne zavede. Težko opazna ladja Smerč, ki prihaja v rusko vojsko še letos, bo lahko trn v peti tudi veliko večjim križarkam in celo letalonosilkam. Poglejmo si lastnosti.

Ruska vojna mornarica bo do že do konca tega leta uvedla v oborožitev majhno raketno ladjo Smerč, ki spada v temeljito modernizirani razred ladij 1234 Ovod. To bo že druga vrsta teh ladij v mornariških vrstah.

Odlikovali jo bodo zelo majhna radarska opaznost, močno raketno orožje in velika mobilnost, s čimer bo lahko Ovod od daleč izvajal uničujoče napade na bistveno večje ladje od sebe, denimo na sovražnikove križarke ali celo letalonosilke. Okrepila bo vrste tihooceanske flote in po poročanju spletnega portala Armejski standart se je v Zalivu Petra Velikega že začela zadnja etapa testiranj.

Nesluten začetek nevarnega podrazreda

Prvotno si je vodstvo sovjetske vojne mornarice zamislilo bojna plovila tega razreda v obliki raketnih ladij. Konstruktorji so dobili ambiciozno nalogo, da na palubo plovila z izpodrivom zgolj 500 ton vključijo šest protiladijskih raket Malahit, ladijski sistem PZO Osa-M, radarsko postajo Titanit in močan plinsko-turbinski motor.

Ko se je izkazalo, da je pod takimi pogoji nemogoče nadgraditi vso opremo na palubi, so bili ruski konstruktorji prisiljeni povečati volumen za 170 ton, s tem pa ladja ni več mogla spadati pod majhne raketne čolne, temveč pod male raketne ladje (ruska kratica MRK). Ovod je nesluteno postal začetnik novega podrazreda v klasifikaciji ladij v sovjetski vojni mornarici, NATO pa mu je v svojih dokumentih pripisal status korvete, pojasnjuje Rossijskaja gazeta.

Ruski vojaški strokovnjaki menijo, da Ovod med hladno vojno ni imel enakovredne konkurence v novem podrazredu ladij, tj. med malimi raketnimi čolni, saj je bila ognjena moč prevelika.

Zaradi kakovostnega orožja so bile tovrstne ladje skrajno nevarne tudi proti ladjam z veliko večjim izpodrivom, kot so rušilci, križarke in celo letalonosilke. Učinkovito so lahko delovale v ofenzivnih skupinah ladij ali kot »samotni volkovi«.

Kaj pa sodobna ruska različica?

Vendar je bil ta razred ladij neprimeren za misije na odprtem morju, ker so bile precej nestabilne ob nevihtnih vetrovih in visokih valovih, ki so lahko ustvarjali nepremostljive težave in resne okvare (nezmožnost ognja).

Od moderniziranega Ovoda je mogoče pričakovati naslednje:

  1. Novo udarno orožje (rakete): Zastarele rakete Malahit bodo na palubi zamenjale nove podzvočne protiladijske rakete H-35U Uran, kar bo povečalo učinkovit domet raket s teh ladij za 100%, na 300 km. Rakete H-35U Uran so opremljene z novim tipom bojne konice s samostojnim letenjem proti cilju, ki so odporne na elektronske motnje. Poleg ciljev na vodi je mogoče z njimi napasti tudi kopenske cilje;
  2. Večja kapaciteta za orožje: Namesto šestih raket jih bo modernizirana ladja lahko imela 16, s čimer bo po ognjenem potencialu podobna korveti razreda 20380;
  3. Sodobna sredstva za upravljanje z ognjem za veliko učinkovitejše streljanje.
  4. Močnejši in bolj ekonomični motorji, ki bodo blagodejno vplivali na skupne lastnosti plovbe.
  5. Možnost namestitve skrajno nevarnih nadzvočnih raket tipa Oniks. Le-te so mišljene zlasti za bolj proti posameznim in skupinskim ciljem na morju, ki jih varujejo ešaloni z zmogljivimi protiraketnimi in protielektronskimi sistemi (beri: udarne pomorske skupine na čelu z letalonosilkami na jedrski pogon).

Preberite še: Projekt Lamantin, najresnejši kandidat za bodočo rusko letalonosilko

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke