Kako Rusija in Amerika uničujeta jedrske rakete in pri tem nadzirata druga drugo?

AP
Tako Rusi kot Američani pozorno spremljajo vse spremembe v jedrskem inventarju drug drugega in pazljivo preštevajo lastne jedrske glave.

Rusija in ZDA do leta 2021 v oborožitvi ne bosta smeli držati več kot 1.550 jedrskih bojnih glav in 700 nosilcev jedrskega orožja. Tako sta državi zapisali v sporazumu START 3 leta 2011.

Obe strani pa medtem nenehno obnavljata svoj arzenal, kar pomeni, da morata uničevati odpisano orožje, da ne bi prekoračili dogovorjene meje. Rusija je leta 2018 uvedla medcelinsko balistično raketo Sarmat z dometom 17.000 km. ZDA se šele lotevajo modernizacije in obnove svojih jedrskih sil, tako da se zaenkrat morajo zadovoljiti z raketami, ki jih že imajo.

Kako državi reciklirata odpisano orožje in kako pri tem gledata pod prste druga drugi?

Vzajemno preverjanje

Stvar je bolj preprosta, kot ste si verjetno zamišljali. Ekipe strokovnjakov obiskujejo baze, kjer so nameščena jedrska čudesa in preverjajo objekte po lastnem izboru.

Preizkušanje nove rakete Sarmat

»Komisija pride v vojaško bazo, odpre glave medcelinskih raket in pogleda število jedrskih konic v raketi. Ena raketa lahko ima največ 8 konic,« je za Russia Beyond povedal Aleksej Arbatov, direktor Centra za mednarodno varnost z Inštituta za svetovno gospodarstvo in mednarodne odnose.

Strokovnjak je pojasnil, kako se nadzira število raket na ameriških podmornicah na primeru Tridenta.

Ameriška vojna mornarica ima trenutno 14 podmornic tega razreda. Pred podpisom sporazuma START 3 je vsaka od njih nosila po 24 raket, vsaka raketa pa je imela po 8 jedrskih konic (192 atomskih bomb na posamezni podmornici). Po podpisu sporazuma o zmanjšanju ofenzivne oborožitve so Američani z raket ročno odstranili jedrske konice, tako da so v vsaki raketi ostale po tri.

»To se lahko preveri na licu mesta. Komisija izbere podmornico, z nje se odstrani raketa in pošlje na remont. Tam se odstrani nosni del rakete (jedrske konice so delno zakrite, da se ne vidi njihova konstrukcija) in inšpektor prešteje jedrske konice v vsaki raketi,« pravi Arbatov.

Malo drugačna situacija je z jedrskimi bombniki. En del bombnikov še naprej ostaja v arzenalu, vendar se letala predela, tako da služijo v nejedrske namene. Z njih odstranijo nosilce težkih vodenih raket in opremo za shranjevanje jedrskega orožja. Po vseh teh postopkih je letalo izbrisano s seznama jedrskega orožja in dodano na seznam konvencionalnega orožja.

Bojne glave s strateških bombnikov se pošljejo v skladišče, kjer vsaka stran z njimi postopa, kot meni, da je pravilno. Sam način reciklaže bojnih glav in konic ni predpisan.

Tehniki ameriški zračnih sil preverjajo jedrsko balistično raketo v bazi Whiteman, Missouri.

»Osemkrat letno Rusija in Amerika podrobno seznanita druga drugo o recikliranju jedrskih raket. Vsakič se navede točen datum odstranjevanja konkretne rakete, področje njenega baziranja in natančen opis poti do baze za recikliranje. Cel proces se spremlja z vesolja s pomočjo satelitov,« je za Russia Beyond povedal vojaški analitik agencije TASS Viktor Litovkin.

Po njegovih besedah se vsak korak beleži na fotografijah in posnetkih. Ti podatki so dovolj, da se lahko natančno določi, za kateri objekt gre in da se pridobi vse taktične in tehnične podatke o raketi. V obratih za reciklažo se rakete razstavi na kose in se jih postavi ven na ogled. »Partnerjem je treba pokazati razstavljene dele rakete.«

Malo zahtevnejša je stvar z jedrskim polnjenjem, ki se ga odstrani z rakete pred njenim uničenjem.

Kako se uničuje jedrsko polnjenje?

En del bojnih glav in raket se uničuje na najenostavnejši način - z izstrelitvijo in posledičnim uničenjem na poligonu brez jedrskega polnjenja.

Če to iz nekega razloga ni izvedljivo (na primer, če elektronika in raketni motor več ne delujeta), se rakete uniči v posebnih obratih. Tam se jih kopiči in razstavlja do stopnje, kjer iz dobljenih delov ni več mogoče sestaviti novih raket. Notranje mehanizme se odstrani, razstavi in pošlje v talilnico.

S tem se konča (relativno) najenostavnejši del posla.

V zaključni fazi se jedrsko polnjenje uniči z zakopavanjem ali potapljanjem, saj človeštvo za zdaj še ni odkrilo učinkovitejšega načina reševanja tega problema (pri izdelavi jedrskih bojnih glav se uporablja izkoriščeno jedrsko gorivo iz reaktorjev). Glavna naloga je zagotoviti zaščito pred sevanjem v vseh fazah dela s tem materialom. Za to sta Rusija in Amerika napravili posebne hermetične kapsule, ki onemogočajo stik jedrskega odpada z okolico.

Danes se dno oceanov smatra kot najboljše mesto za shranjevanje jedrskega orožja. Na posebej za to določena območja se pošlje brezpilotnike za potop kontejnerjev na dno. Izbira se področja, ki so v seizmološkem smislu najvarnejša, da v primeru naravne katastrofe ne bi prišlo do izpustov iz kapsul.

Preberite še:

»Oče apokalipse«: Največji projekti sovjetskega konstruktorja Kozlova

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke