Helikopter Mi-38, 100% narejen v Rusiji

Lastnosti Mi-38:

Potovalna hitrost: 285 km/h

Dolet s tovorom mase 3000 kg: 660 km

Dolet s tovorom mase 5000 kg: 420 km

Najvišja vzletna masa: 15.600 kg

Maksimalna vzletna masa s tovorom na zunanjem nosilcu: 16.200 kg.

Kapaciteta: do 3 potniki

Motorji, šibki člen

Najpomembnejša novost sta dva turboosna motorja TV7-117V iz tovarne Klimov, s čimer je Mi-38 postal prvi helikopter, ki je v celoti narejen iz ruskih delov.

Prav motorji so bili šibka točka novega ruskega helikopterja. Prvotno je bila načrtovana montaža motorjev kanadskega proizvajalca Pratt and Whitney, ki bi potekala v Rusiji. Slednja ob začetku projektiranja daljnega leta 1988 ni imela svojih motorjev za Mi-38.

Prva eksperimentalna primerka Mi-38 sta vzletela s kanadskima motorjema, a so Kanadčani po rusko-gruzijskem konfliktu 2008 preklicali dobavo in eno leto pozneje zapustili projekt, pri čemer je pomembno vlogo odigrala prepoved ameriškega State Departmenta, ki ni želel vgradnje takšnih motorjev v večnamenske helikopterje, ki bi bili primerni tudi za vojaško uporabo. Tako se je kot edina rešitev za nadaljevanje programa Mi-38 ponudila izdelava lastnega ruskega motorja.

»Moč motorjev je v štartu večja za 300 konjskih moči. Je pa helikopter tudi težji. Ruski motorji se gibljejo tradicionalno (pomožna pogonska skupina), kanadski pa imajo električni zagon,« je za Business Online povedal Igor Klevancev, vodja skupine vodilnih inženirjev za preizkušanje helikopterjev Mi-38. Nekateri komentatorji (npr. pisci Vojaško-industrijskega kurirja) so sicer kritični, da se ti ruski motorji na globalni ravni ne kosajo z visokimi modernimi zahtevami za 21. stoletje.

Med helikopterji z vzletno maso 16-20 ton Mi-38 skoraj nima konkurence, izjema je le AW101 proizvajalca Agusta Westland.

Uspešnice se ne da zamenjati?

Nekateri strokovnjaki za zrakoplove razlagajo, da je bil Mi-38 zamišljen kot zamenjava za Mi-8 in Mi-17, po katerih ima holding Helikopterji Rusije največje povpraševanje (okoli 60%). Zaradi dobrih tehničnih lastnosti, lastnosti letenja in visoke stopnje varnosti se helikopterji Mi-17 uporabljajo v 30 državah z različnimi podnebnimi pogoji, od afganistanskih puščav do perujskih višav.

»Mi-38 ni enakovredna zamenjava za družino Mi-17, čeprav na tujem trgu predstavlja prav to. Za tujce, po njihovih razvrstitvah, Mi-17 in Mi-38 oba spadata med težke helikopterje,« je za Russia Beyond povedal Vladimir Ščerbakov, namestnik glavnega urednika časopisa Vzlet.

Nišni helikopter

Mi-8 na sejmu MAKS 2011

Javna domena/Wikipedija

Gre za helikopter nove generacije, za katerega so bili mnogi elementi narejeni popolnoma na novo »iz ničle« (npr. shema trupa iz aluminija in kompozitnih materialov, rotor iz kompozitnih materialov). Lahko bo opravljal širok nabor nalog od prevoza potnikov in blaga do iskalno-reševalnih akcij.

Kot srednje velik helikopter nišno zapolnjuje vrzel med Mi-8/17 in Mi-26. Mi-8/17 bi bili lahko premajhni za potrebe konkretnih prevozov, uporaba težkih in velikih Mi-26 za tovrstne naloge pa je lahko za uporabnika predraga in neučinkovita, je spomladi leta 2019 pisala ruska tiskovna agencija TASS. Poleg uporabe v vojski bo lahko enako uporaben v gradbeništvu, gozdarstvu, pri delu gasilcev in reševalcev, prevoze in nudenje medicinske pomoči v težko dostopnih predelih. »Skratka, Mi-38 je univerzalen helikopter, ki bo lahko opravljal kakršnakoli dela, ki se bodo od njega zahtevala,« je povzel vse skupaj TASS-ov vojaški analitik Dmitrij Litovkin. Proizvajalci vidijo trg tudi v varnostnih strukturah in naftni industriji.

Vodja Biroja za vojaško-politične analize Aleksander Mihajlov se strinja, da je glavna prednost Mi-38 prav v širokih možnostih uporabe. Med drugim je še omenil, da bo lahko prevažal do 30 potnikov in da lahko deluje v razponih temperatur od -50 do +50, s čimer bi lahko bil zanimiv tudi za potencialne kupce po svetu, mnogi dobro poznajo že sovjetske helikopterje družine Mi (JV Azija, Afrika).

Kmalu v vojski

Mi-38 je postavil rekord v višini letenja helikopterja (8600 m, dokler ni 9100 m pozneje dosegel Mi-8MSB) ter najhitrejšem dvigu brez tovora na višino 3000 m (šest minut).

Februarja 2019 je helikopter prestal dodatna testiranja za certifikat AP-29 za delovanje v pogojih ekstremno nizkih temperatur, ki je usklajen tudi z evropskim certifikatom CS-29 in ameriškim FAR-29. V Jakutiji je brez težav vžigal pri manj kot -45 °C in izvedel celo vrsto poletov. Prva dva helikopterja Mi-38T naj bi do konca leta 2019 dobilo rusko obrambno ministrstvo, državne strukture bodo zagotovile prva naročila.

Skeptiki se medtem sprašujejo, ali bo Mi-38 zmogel na trgu smiselno dopolniti starejše Mi-8, ki so cenejši, manjši in preprostejši za uporabo, Mi-38 pa bi lahko bili dodatno dražji zaradi manjše množičnosti proizvodnje. Čas bo pokazal svoje, kmalu bo jasno več, ko bodo ti helikopterji začeli prihajati na tržišče.

Priporočamo še:

Kako je ruski inženir z majhno ekipo ustvaril slavno tovarno helikopterjev Mil

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.