Na prelomu novega tisočletja se je več ruskih avtomobilskih proizvajalcev začelo ukvarjati z razvojem športnih avtomobilov. Nekaj modelov je šlo v prodajo v omejeni seriji, a niti eden ni dočakal serijske proizvodnje.
Lada Revolution
ShinePhantom(CC BY-SA 4.0)
Oktobra 2019 so muzeju proizvajalca AvtoVAZ v Toljattiju predali prvi ruski roadster LADA Revolution, ki je bil leta 2003 predstavljen na avtomobilskih salonih v Moskvi in Frankfurtu. Do 100 km/h je pospešil v 6,5 sekunde in je lahko razvil hitrost do 260 km/h. Ta Avtovazov projekt velja za enega najambicioznejših: proizvajalec je ta enosed sestavil iz nič in za podlago ni uporabil nobenega drugega modela. LADA Revolution je bila namenjena za dirkališča, obstajala pa je tudi dvosedežna izvedenka.
Projekt LADA Revolution je dobil dve posodobitvi: RS2 s predelanim vzmetenjem in hladilnim sistemom motorja ter Revolution III s prenovljeno obliko in dvolitrskim Renaultovim motorjem. Koncept je bil predstavljen v Parizu leta 2008 in bil namenjen za izdelavo po naročilu, a že istega leta je proizvajalec projekt opustil zaradi finančne krize. Proizvedeno je bilo nekaj deset teh modelov, od katerih jih je danes v voznem stanju le malo.
Marussia
Artjom Korotajev/TASS
Športni bolid Marussia – projekt glasbenika Nikolaja Fomenka in podjetnika Jefima Ostrovskega, je debitiral konec leta 2008 in že jeseni 2009 so na avtomobilskem salonu v Frankfurtu predstavili dve izvedenki – bolid B1 in koncept B2, ki sta se razlikovala samo po zunanjosti. Obe različici sta imeli 2,8-litrski motor V6 s 420 KM in sta lahko razvili hitrost do 300 km/h. Motorje so izdelovali v sodelovanju z britanskim podjetjem Cosworth, ki je specializirano za dirkalne avtomobile. Do 100 km/h je Marussia pospešila v vsega 3,8 sekunde. Maloprodajna cena je znašala 5,5 milijonov rubljev.
Andrej Berezkin/TASS
Marussia Motors je postala prvo rusko avtomobilsko podjetje, ki je svojo proizvodnjo začelo pri športnih avtomobilih. Vozila so sestavljali v Moskvi, kjer je bila tudi izložba.
Med 2012 in 2014 je dirkalna ekipa Marussije sodelovala v Formuli 1, njeno izložbo v Monte Carlu pa je odprl sam princ Albert II.
Sergej Pjatakov/Sputnik
Kljub temu je podjetje leta 2014 zaradi pomanjkanja sredstev ukinilo svojo proizvodnjo. Izdelali so vsega okoli deset športnih avtomobilov. Leta 2017 je avtomobilski entuziast iz Novosibirska Aleksander Serdcev sicer oznanil, da želi ponovno vzpostaviti blagovno znamko in je celo kupil nekaj avtomobilov. Nadaljnjih pet avtomobilov je v zasebni lasti. Eden od prvih primerkov je hranjen v Moskovskem prometnem muzeju.
TagAZ Aquila
TASS
Ustvarjalci »orla« (lat. aquila) so hoteli izdelati cenovno dostopen športni avtomobil, kar jim je dejansko tudi uspelo. Od vseh naštetih projektov je bil tale iz Taganroške tovarne avtomobilov najuspešnejši. Med 2013 in 2014 je luč sveta ugledalo okoli 200 avtomobilov in še danes jih je mnogo v voznem stanju. Nekaj primerkov je celo naprodaj pri lastnikih.
Ta »ptička« je imela samo eno izvedenko, ki je ponujala servo volan in klimatsko napravo. Zato je tudi stala samo 400.000 rubljev (okoli 10.000 dolarjev po takratnem tečaju) in mnogi lastniki so svoje primerke nadgradili po lastnih željah. Dela jim prav gotovo ni zmanjkalo, saj avtomobil ni imel vgrajene zvočne izolacije, na stičiščih med paneli pa so bile ogromne vrzeli. A po drugi strani je imel kot vsak športni model karoserijo iz steklenih vlaken (fiberglasa), tako da lastniki niso imeli težav s popravljanjem zunanjih delov ali s korozijo. Tehnične karakteristike so bile tipične za športni sedan: Aquilo je poganjal Mitsubishijev motor s prostornino 1,6 litra, s katerim je dosegla hitrost 180 km/h. Avtomobil je izgledal drzno - kot nek Ferrari za »reveže«.
TASS
A povpraševanje je bilo premajhno, kar je pomenilo tudi konec za TagAZ. Leta 2014 je podjetje padlo v stečaj, nekdanji lastnik Mihail Paramonov pa je nato poskušal ponovno obuditi »orla« v Franciji. Leta 2016 je v predmestju Pariza registriral podjetje MPM Motors, ki je izdelalo model MPM Erelis. »Športni avtomobil za vsak žep«, kot ga je poimenoval proizvajalec, je še vedno na stopnji koncepta.
LADA Vesta TC1
Global Look Press
Še en koncept AvtoVAZ-a, a tokrat na osnovi limuzine Lada Vesta. Model je izšel leta 2014 in bil predstavljen na Moskovskem mednarodnem avtomobilskem sejmu ter nastopil celo na nekaterih dirkah.
Avtomobil so razvili posebej za nastope na svetovnem prvenstvu turnih avtomobilov serije WTCC. Ekipa Lada Sport je na dirkah sodelovala dve sezoni, leta 2016 pa so pri AvtoVAZ-u sporočili, da se bodo osredotočili na rusko serijo krožnih dirk. Septembra 2019 je AvtoVAZ predstavil nov bolid Lada Vesta TCR, ki zna postati nova dirkalna zvezda.
Vesta TCR je dobila 1,8-litrski motor Renault M5P s 350 KM in prenovljen menjalnik. Prej je dirkalnik poganjal 2,0-litrski motor Renault F4RT.
Krim
Vasilij Batanov/Sputnik
Ta roadster izgleda kot projektno delo skupine študentov … saj to tudi je! Sestavili so ga leta 2016 v Moskovskem državnem tehničnem vseučilišču Baumana (MGTU) na osnovi modela Lada Kalina. Športni dvosed iz ogljikovih vlaken do 100 km/h pospeši v 8,6 sekunde in razvije hitrost do 220 km/h. Za dirkališče mu malo zmanjka moči, a za čudovito vožnjo ob morju pa je kot nalašč.
Avtomobil obstaja v dveh primerkih. Njegovi snovalci so na začetku razmišljali o serijski proizvodnji in o tem, da bi prodajali avtomobile za 650.000 rubljev po kosu, a dlje od poskusnega primerka ni prišlo. Pred kratkim so študentje predstavili še en primerek z lažjo konstrukcijo, drugim menjalnikom in vzmetenjem. Nekatere podrobnosti kot npr. novo menjalno ročico so natisnili s 3D tiskalnikom. Prtljažnik ostaja majhen kot prej, a avtomobil tako ali tako ni namenjen temu, da bi šli z njim po nakupih.
Preberite še: