O sovjetskem izumitelju, ki je sestavljal športne avtomobile kar v domači garaži

Inženirstvo je bila priljubljena prostočasna aktivnost v sovjetskih časih, ko so se občasni samouki in oblikovalski navdušenci zbirali na festivalih, kjer so razstavljali svoje domače garažne izdelke. Ti dogodki so bili še posebej priljubljeni med mladimi.

Eden od tovrstnih festivalov se je odvijal v Leningradu leta 1981. Dva mlada študenta sta bila nad videnim tako navdahnjena, da sta se lotila sestavljanja lastnega futurističnega avtomobila kar v garaži.

Gennadij Hainov in Dmitrij Parfenov sta zasedla neko zapuščeno garažo in začela sestavljati šasijo za nov avtomobil, za katero sta uporabila kar stare vodovodne cevi. Sestavila sta dve vozili.

Zaradi pomanjkanja rezervnih delov sta morala uporabiti to, kar je pač bilo na voljo: za pogonski agregat sta vzela motor od avta VAZ-2105, menjalnik od ZAZ-a, kolesa od Nive. Karoserijo sta oblikovala iz sintetičnih in kompozitnih materialov (fiberglasa – plastike, ojačane s steklenimi vlakni). Pri vsem tem je najbolj zanimivo to, da nihče od nadebudnežev ni imel izobrazbe strojniške ali konstruktorske smeri.

Štiri leta kasneje, leta 1985, sta Hainov in Parfenov dokončala svoji vozili – obe sta bili skoraj enaki, z manjšimi razlikami v obliki in barvi.

Armaturna plošča, prekrita z gumbi in stikali, je bila nekaj, česar do takrat v Sovjetski zvezi niso poznali. Avtomobila sta sicer imela samo števce za porabo goriva in druge enostavne parametre, a že to je bila nekakšna mala revolucija v sovjetskem avtomobilskem svetu, ki nikoli prej ni videl takšnih futurističnih vozil.

Svoje je doprinesla agresivna zunanjost. Avtomobila sta izgledala športno in drzno kot noben takratni sovjetski model.

Amaterska inženirja sta svoj izum predstavila na sejmu EXPO-85 v Bolgariji. Hainov je trdil, da lahko njegov avto doseže hitrost do 170 km/h na ravni cesti.

Neka zgodba pravi, da je eno od vozil na festivalu v Pragi videl tudi priznani italijanski oblikovalec avtomobilov Nuccio Bertone, ki je bil presunjen nad izdelkom dveh mladih amaterjev, ki jima je uspelo sestaviti avto v zapuščeni garaži brez podpore države ali drugih investitorjev.

Mladeniča sta prišla na televizijo, vest o njima pa se je prebila tudi do sovjetske komunistične partije. Generalni sekretar Mihail Gorbačov ju je povabil, da začneta delati na projektu za izdelavo povsem novega avtomobila za leto 2000.

Hainov in Parfenov sta potrebovala samo eno leto, da sta izdelala futuristični enoprostorec Ohta. Kljub privlačnemu dizajnu, domnevno dobri ergonomičnosti in cenovni dostopnosti projekt ni preživel do leta 2000, tako kot tudi ne Sovjetska zveza.

Ko je ZSSR leta 1991 razpadla, sta izumitelja odšla vsak svojo pot in odprla lastni majhni konstruktorski podjetji. Dragon Motor Company Hainova je izdelal več nenavadnih modelov SUV-jev (nekateri med njimi spominjajo na sodobne Range Roverje).

Dizajniral je tudi futurističnega Urana.

Kljub svoji domiselnosti Hainov nikoli ni predstavil svojih izumov na širši ravni in ustvaril revolucije v ruski avtomobilski industriji. Vsi modeli iz njegovega podjetja so bili sestavljeni in prodani v zelo omejenih serijah do največ 20 vozil.

»Imeli smo povpraševanje in bilo je nekaj prednaročil. Razlog za ustavitev proizvodnje je bil v naši mentaliteti in korupciji.« je rekel Hainov v enem od intervjujev.

Čeprav je bil prepričan, da en posameznik ali majhna ekipa inženirjev nikoli ne more narediti boljšega avtomobila od velikih proizvajalcev, kot je Volgswagen, je Hainov še naprej izdeloval in prodajal modele v omejenih serijah.

A njegovi podvigi so se kmalu končali: »Bilo je preveč ljudi, ki so želeli zaslužiti na teh avtomobilih, in premalo takih, ki bi bili pripravljeni odgovorno opravljati svoje delo. Ko smo začeli služiti, se je pojavilo na desetine ljudi, ki so bili mnenja, da moramo z njimi deliti svoj dobiček. Zato je projekt ekonomsko propadel,« je povedal Hainov.

Gennadij Hainov je preminil septembra letos v Sankt Peterburgu, star samo 59 let.

Preberite še: Unikatni športni avtomobili sovjetskih garažnih mojstrov (FOTO)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.