V času Sovjetske zveze teh migov niso izvažali drugim državam. Različica MLD je bila najsodobnejša v celotni družini teh letal, narejena izključno za domače potrebe. Opremljena je bila s toplotnim senzorjem TP-23M in zelo naprednim radarjem za tisti čas (Safir-23MLA), ki je lahko istočasno sledil šestim zračnim ciljem.
Glavno orožje lovca so bile rakete zrak-zrak srednjega dometa R-24 z radarskim ali infrardečim vodenjem. Na letalo je bilo mogoče namestiti tudi kompaktnejše rakete R-60, primerne za bližnji zračni boj. Tu je bil še dvocevni top GŠ-23L kalibra 23 mm.
Lovec je na veliki višini zmogel pospešiti do 2.500 km/h, v nizkem letu pa do 1.400 km/h. Njegova največja operativna višina je znašala 18.600 m, s polnim rezervoarjem pa je lahko preletel 2.300 km. Povprečna masa letala je znašala 14.700 kg.
Po razpadu ZSSR je bil njen letalski park razdeljen med države naslednice, in tako je bilo veliko število teh lovcev umaknjenih iz uporabe, nekaj pa jih je šlo za izvoz – med drugim v Sirijo, ki se je zanimala za nakup, piše RG.
Tako so Sirci pred desetimi leti iz Belorusije nabavili skupino teh letal. Po nekaterih podatkih sirsko vojno letalstvo slabše različice lovcev MiG-23 uporablja za napade na talne cilje, medtem ko je MiG-23MLD služi izključno zaščiti zračnega prostora.
Preberite še:
Dan, ko je "pobegli" sovjetski MiG-23 ubil belgijskega kmeta