Zloglasni ruski protizračni sistem Pancir-S1 je bil pravkar predelan za namestitev na bojne ladje naslednje generacije za obrambo pred pomorskimi raketami. Prva ladja s pomorsko različico pancirja je že zapustila luko in odplula na testiranja.
Pomorska različica topovsko-raketnega sistema nosi ime Pancir-ME in je bila narejena posebej za obrambo pred pomorskimi raketami in drugimi projektili v najbolj neugodnih vremenskih razmerah vključno z viharji. Da bi bil kos tem nalogam, so inženirji pomorskega pancirja naredili bolj kompaktnega in ga oblekli v protikorozivno prevleko.
Glavna razlika med kopensko in pomorsko različico sistema je v načinu prestrezanja sovražnih raket. Kopenski pancir mora namreč prestrezati cilje, ki prihajajo z višine in večinoma po predvidljivi trajektoriji, medtem ko se mora pomorski spopadati s protiladijskimi raketami, ki letijo nizko nad odsevno vodno gladino, s čimer je njihova pot precej bolj skrita pred obrambnimi sistemi.
»Vojaško poveljstvo v sistemu Pancir-M danes vidi glavni obrambni ladijski sistem za prihodnje desetletje. Ta obrambni sistem bo najprej nameščen na novih bojnih ladjah projekta Karakurt. Pancir-M bo zamenjal tudi zastarele protizračne sisteme na drugih ladjah, na primer na letalonosilki Admiral Kuznjecov,« je za Russia Beyond povedal nekdanji vojaški analitik časnika Izvestija Dmitrij Safonov.
Omeniiti velja, da je pomorske pancirje mogoče namestiti tudi na bojne ladje tuje izdelave, ne samo ruske.
Projekt Karakurt
Služba za stike z javnostmi Ministrstva za obrambo RFDodatni izpodriv, ki ga ustvari en sistem Pancir-M, znaša 500 ton, kar je dovolj majhna masa, da je na večjih bojnih ladjah mogoče namestiti več teh sistemov in tako okrepiti obrambne sposobnosti ladij ter zagotoviti kritje iz več smeri.
»Pancir-M je obrambni sistem, ki nudi »vse v enem«. Del modula je med drugim vgrajen radar z umetno inteligenco, ki zaznava vse vrste sodobnih zračnih objektov. Informacijo o ciljih nato prenese neposredno do poveljniške točke, kjer se častniki odločijo o tem, kaj sestreliti in česa ne,« je povedal Safonov.
Nadalje je strokovnjak povedal, da lahko ena poveljniška točka nadzoruje in operira s štirimi bojnimi moduli Pancir-M, ki imajo nameščene strojnice in raketne lanserje. Za upravljanje enega bojnega modula pa je v poveljniški točki trenutno potrebna posadka treh ljudi, ki je sestavljena iz poveljnika, operaterja in inženirja bojnega modula.
Kopenski in pomorski sistem pancirja se razlikujeta tudi po oborožitvi. Slednji ima par 30-milimetrskih šestcevnih avtomatskih artilerijskih topov AO-18KD s po 500 naboji. Vsak naboj je tako močan, da lahko vsaj tehnično gledano sestreli največja vojaška letala na svetu z enim zadetkom.
Vzporedno s tem nosi pomorski pancir osem protizračnih raket 57E6-E1 kratkega dosega za posredovanje proti zračnim ciljem, ki letijo s hitrostjo do 1.000 metrov na sekundo.
Rakete sistema Pancir-M so sposobne uničevati cilje na kratkih razdaljah do 20 km in na višinah do 15 m. Artilerijski del sistema je na drugi strani namenjen uničevanju raket, ki bi se uspele prebiti skozi »raketni ščit« na razdaljah do 4 km.
Preberite še:
Dan Črnomorske flote: O preteklih in aktualnih izzivih stražarjev ruskega okna v Sredozemlje
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
