Konstruktor Mihail Kalašnikov je koncem štiridesetih let prejšnjega stoletja napravil AK-47, najbolj znani avtomat na svetu, ki je kasneje postal glavno orožje sovjetske vojske in eden od prepoznavnih simbolov Rusije.
Danes je v svetu (po uradnih podatkih) preko 100 milijonov primerkov tega orožja. Tako je povsem normalno, da se o njemu kujejo legende in miti.
Tukaj bomo izpostavili nekaj teh.
Višji vodnik Mihail Kalašnikov med delom na projektu AK-47
SputnikEvropski in ameriški orožarji so v začetku štiridesetih let napravili novo vrsto strelnega orožja – jurišne puške z avtomatskim ognjem, ki so v pogovornem jeziku dobile naziv »avtomati«. S pojavom tega orožja se je korenito spremenil način kopenskega vojskovanja, avtomatske puške pa so začele nadomeščati standardne repetirke in karabine v vse več vojskah sveta.
V Sovjetski zvezi se je prva izvedenka bodočega orožja pojavila leta 1943, njen konstruktor pa je bil Aleksej Sudajev.
A v tistih časih je bil avtomat še nekoliko »robat«, tako da ni bil uveden v sovjetsko vojsko kot standardno pehotno orožje. Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 pa je Mihail Kalašnikov dopolnil in izboljšal kocept Sudajeva in na natečaju leta 1947 predstavil lasten avtomat, ki se je zapisal v zgodovino pod oznako AK-47.
Ta avtomat (v svoji prvotni izvedenki) pa ni bil idealen. Izboljšati je bilo treba še gostoto ognja, zmanjšati maso, poenostaviti proizvodnjo, dovršiti kovinske legure in zmanjšati količino odpada pri proizvodnji.
Kalašnikov je naslednjih 12 let skupaj z ekipo sovjetskih in nemških inženirjev Schmeisserjevega konstruktorskega biroja (po koncu vojne so določeni nemški inženirji delali za sovjetska podjetja) nadgradil AK-47 in mu dvignil kakovost.
Ali v svetu obstajajo avtomatske puške, ki so podobne kalašnikovki, a niso njena direktna kopija? Seveda!
Danski vojaški vrh je sredi petdesetih let predlagal, da glavno avtomatsko orožje Severnoatlantskega zavezništva (NATO) postane »lasten AK-47«, ki se je uradno imenoval Madsen LAR (Light automatic rifle).
Danski avtomat je bil narejen po enakem principu s podobnim načinom odvajanja smodniških plinov skozi zgornjo odprtino ob strani. Za strelivo je koristil enake naboje kalibra 7,62x39 mm.
A na koncu je vendarle zmagala evropska konkurenca in glavna avtomata v Natu sta postala belgijski FN FAL in nemški Heckler & Koch G3.
Danes obstaja samo en primerek avtomata Madsen LAR, ki ga lahko vidite v Kraljevem muzeju orožja v Københavnu.
To ni res. AK ima slabšo ergonomijo in gostoto ognja od npr. ameriških in nemških avtomatov.
Kot je za portal Russia Beyond povedal pripadnik ruskih posebnih enot, ki je želel ostati anonimen, ima vsak borec v njihovi enoti na voljo tudi ameriške avtomate AK-15 in M4 ter nemške H&K 416 in H6K 417, ki jim služijo za boj v urbanem okolju.
Poleg tega imajo tako nemški kot ameriški avtomati mnogo več taktičnih dodatkov – kolimatorske merke, držala, kopita, svetilke itd., ki precej olajšajo rokovanje.
Preberite še:
Iskrena primerjava: AK-47 proti AR-15
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
