Posebnost zasnove je bila originalna zadnja os klasičnega Moskviča 426 z motorjem na notranje izgorevanje. Namesto diferenciala so inženirji v prototip namestili kompakten elektromotor z 12 KM in maso 65 kilogramov, ki so ga s pomočjo reduktorja povezali s polosovino.
Kot vir električne energije je bila uporabljena takrat najsodobnejša cink zračna baterija z močjo 20 kW in maso 420 kilogramov, ki jo je prispevala bolgarska akademija znanosti. Na zadnjem desnem krilu je bil nameščen poklopec ventilatorja za hlajenje elementov električnega pogona.
Po predelavi je moskvič nekoliko pridobil na kilogramih in namesto originalnih 1.065 kg po novem tehtal 1.370 kg, hkrati pa je bila zaradi dodatne obremenitve zadaj zamenjana originalna listnata vzmet z močnejšo. Prototip je lahko dosegel hitrost 60 km/h, z enim polnjenjem pa je prevozil 240 km.
A prototip je imel eno resno pomanjkljivost. Cink zračna baterija je bila draga »potrošna roba«. Električno energijo se je pridobivalo preko sežiganja cinkove elektrode v stiku z zrakom, kar pomeni, da je bilo treba elektrode menjavati.
Bolgarsko podjetje Balkancar Rekord pri Plovdivu je bilo ustanovljeno leta 1950, njegovi izdelki pa obstajajo še danes pod blagovno znamko Balkancar. Večinoma izdelujejo električne viličarje in vlačilce.
Preberite še: