Zakaj je razvoj brezpilotnih letal za rusko obrambno ministrstvo tako pomemben?

Razvoj brezpilotnega letalstva spada med prioritete Ministrstva za obrambo Ruske federacije, je v pogovoru za časopis Krasnaja zvezda povedal namestnik vrhovnega poveljnika Zračno-vesoljskih sil Ruske federacije Sergej Dronov ob obeleževanju dneva nastanka ruskega vojnega letalstva 12. avgusta.

»Z opremljanjem formacij z brezpilotnimi letečimi napravami se bo bistveno povečala njihova učinkovitost in zagotovilo zmanjšanje izgub žive sile,« je izpostavil vojaški poveljnik in dejal, da so brezpilotniki dokazali svojo učinkovitost in veliko natančnost med operacijo v Siriji, poroča RT.

Izpostavil je, da bodo v ruske zračno-vesoljske sile leta 2021 začeli vstopati večnamenski ofenzivni brezpilotniki, ki bodo lahko s preciznim orožjem napadali nasprotnikove objekte na večjih razdaljah »v strateškem zaledju«, medtem ko so v vojski že sedaj brezpilotniki za delovanje na kratkih in srednjih razdaljah.

Prav tako je dal vedeti, da se ruski razvijalci ukvarjajo z vprašanjem, kako združevati brezpilotnike in letala s piloti. Gre tako za potek interakcije med skupnim izvajanjem nalog kot tudi upravljanje brezpilotnikov s strani pilotov.

S-70 Ohotnik v lovskem tandemu

S-70 Ohotnik in Su-57

YouTube

Dronov sicer ni omenjal konkretnih nazivov letal, a so poznavalci, s katerimi se je pogovarjal RT, prepričani, da je pri združevanju brezpilotnikov s pilotiranimi letali imel v mislih kombinirano delovanje brezpilotnega letala za izvajanje izvidnice in zračnih napadov S-70 Ohotnik in lovskega letala pete generacije Su-57. Prvi takšen poskusni polet se je zgodil septembra 2019, ko se je preverjalo, kako uporaba brezpilotnika razširi radarsko polje lovca za hipotetičen napad.

Ohotnik (v prevodu »Lovec«) je trenutno največji ruski brezpilotnik z vzletno maso 25 ton. Iz informacij v medijih je znano, da je oblikovan po »stealth« tehnologijah majhne radarske opaznosti in načelu »letečega krila«. Podrobnih lastnosti ne razkrivajo, a se ve, da bo S-70 lahko letel do 5000 kilometrov daleč in pri tem letel s hitrostjo vsaj 1000 km/h, nosil pa da bo lahko do 3 tone orožja. Serijska dobava teh letal naj bi se začela leta 2024.

Večnamenski ruski lovci Su-57 pa so v serijski proizvodnji v leta 2019, rusko ministrstvo za obrambo je sklenilo pogodbo za dobavo 76 teh letal. Tudi to je »stealth« letalo. Namenjeno naj bi bilo za uničevanje »vseh vrst zračnih ciljev v bojih na daleč in od blizu, uničevanje kopenskih in vodnih ciljev s prevlado nad sistemi zračne obrambe«, kot so dajejo vedeti na spletni strani pri Suhoju.

Ne samo Ohotnik

Altius-U

bmpd.livejournal.com

Poleg Ohotnika je v Rusiji v zaključni fazi razvoj težkega letala Altius-U z maso okoli 6 ton, ki bo predvidoma primerno za izvidniške naloge in zračne napade. Prvi polet je izvedlo avgusta 2019.

Medtem se ruskim enotam že dobavljajo brezpilotniki Orion, ki jih je razvila skupina Kronštadt, 20. aprila je bil namreč podpisan primopredajni zapisnik za prva tri letala. To so brezpilotniki za zračno izvidnico, patruljiranje in topografsko snemanje različnih lokacij. V zraku lahko ostane vsaj 24 ur na višinah do 7500 m. Med testiranji se je obravnavala tudi možnost uporabe različnih sistemov za zračne napade.

Pa tudi to še ni vse, saj ruske zračne sile že več let aktivno koristijo brezpilotnike Orlan-10 in Forpost za izvidniške naloge.

»Začenja se doba brezpilotnikov«

Forpost-M

Slobodan Đukić

Poznavalci, s katerimi se je pogovarjal RT, menijo, da je brezpilotno letalstvo ena od najhitreje razvijajočih se panog vojaške industrije, ki bo iz leta v leto vse bolj pomembno na bojiščih.

»Zdaj se začenja doba brezpilotnikov. Robotizacija vojske je generalna smer razvoja. Vse pogosteje se bodo bojne naloge zaupale tehniki. Povsem mogoče je, da se bodo čez nekaj desetletij v zraku borile brezpilotne naprave, medtem ko bodo ljudje, ki jih bodo upravljali, nekje daleč v zaledju ali na enem od letal, ki bo upravljalo s to tehniko iz zraka,« je v pogovoru za RT povedal vojaški analitik in bivši polkovnik Viktor Baranec.

Poudaril je, da je glavna prednost brezpilotnikov v tem, da ni tveganja za življenja vojakov: »Brezpilotniki omogočajo, da se ne koristi ljudi. Ob tem lahko z njimi ekonomično in hitro dobimo točne koordinate ciljev, ki jih je potrebno napasti. Za vsako vojsko brezpilotniki predstavljajo močne elektronske oči, prek katerih se vidi bojišče.« Ob izvidnici in napadih lahko izvajajo tudi naloge iz elektronskega vojskovanja, je še dodal.

Analitiki govorijo, da smo bili na področju razvoja industrije brezpilotnikov na začetku leta 2020 priča veliki prelomnici, za kar je poskrbela Turčija med zaostritvijo situacije v sirskem Idlibu. Kot je izpostavil vojaški strokovnjak Dmitrij Litovnik, je Turčija kot prva v zgodovini množično uporabila ofenzivne brezpilotnike. »Taktika turških zračnih sil je vredna preučevanja, ker je to prva množična uporaba brezpilotnikov v nalogah uničevanja kopenskih ciljev,« je povedal v intervjuju za RT.

Hkrati je opozoril, da tak napad ne bi bil uspešen proti Američanom ali Rusom, ki imajo primerne sisteme zračne obrambe za boj proti brezpilotnikom, je pa pristop učinkovit proti gverilskim skupinam s slabše oboroženo vojsko.

Litovkin je še povedal, da rusko vodstvo posveča posebno pozornost razvoju robotiziranih bojnih sistemov in to ne zgolj v letalstvu, obrambno ministrstvo pa ima velik program za ustvarjanje raznih brezpilotnikov in brezpilotnih nadzornih sistemov, ki bo dvignil rusko vojsko na nov nivo. Z njim se strinja Viktor Baranec, ki je spomnil, da je morala Rusija po razpadu Sovjetske zveze začasno zamrzniti številne razvojne preboje v brezpilotnem letalstvu, a ji zadnja leta intenzivno uspeva nadoknaditi zamujeno.

»Danes Ruska federacija znova prevzema svoje položaje, ne samo, da se že uvršča v vodilno peterko v proizvodnji brezpilotnih bojnih sistemov, temveč je ponekod celo v ospredju. Ohotnik na primer po številnih lastnostih prekaša ameriške in izraelske analoge. Rusija ima danes dober tempo, zato Ohotnik ni zadnji model, čaka nas še veliko zanimivega,« je sklenil slednji strokovnjak.

Poglejte še: Kaj vse zmorejo »male kopije« Su-57?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.