Kaj o cepivu Sputnik V piše ugledna znanstvena revija (POVZETEK)

Reuters
Znanstvena revija The Lancet je objavila rezultate testiranj ruskega cepiva proti koronavirusni bolezni Sputnik V. Kaj smo izvedeli o prvem registriranem cepivu za COVID-19?

Moskovski inštitut Gamaleja, ki je razvil cepivo proti novi koronavirusni bolezni Sputnik V, je objavil rezultate prve in druge faze kliničnih testov v eni od najuglednejših svetovnih znanstvenih revij The Lancet. Zdaj, ko so vsemu svetu znane tehnične podrobnosti cepiva, se lahko preliminarno ocenita njegova učinkovitost in varnost. Kot vsak znanstveni članek, je bil tudi ta deležen strokovne revizije drugih znanstvenikov, mi pa izpostavljamo ključne ugotovitve.

Znanstveniki niso našli nobenih resnih ali nepričakovanih stranskih učinkov na katerikoli stopnji raziskave.

Pri približno polovici primerov so bili stranski učinki blagi in pričakovani: povišana telesna temperatura (ki ni presegla 38,9°C) ter bolečina v glavi in na mestu vboda. Tisti, ki so prejeli dve dozi cepiva, so izkusili nekoliko močnejše stranske učinke po drugi injekciji.

Cepivo je sprožilo imunski odziv pri vseh prostovoljcih za vsaj naslednjih 28 dni. Imunski odziv pri tistih, ki so bili cepljeni dvakrat v treh tednih, je bil močnejši.

Cepljene osebe razvijejo protitelesa proti kronastim »bodicam« koronavirusa, populacija t. i. T-celic (limfocitov, ki se borijo proti virusu) pa se poveča.

V splošnem bazenu protiteles pri cepljenih osebah se v krvi pojavljajo nevtralizirajoča protitelesa, ki ne samo, da se vežejo z virusom, ampak mu tudi preprečujejo vdor v celice.

Cepivo Sputnik V je narejeno na osnovi adenovirusa, kar pomeni, da se gen koronavirusa dostavi v celice preko prenosnega virusa (za človeka nenevarnega adenovirusa, ki smo mu vseskozi izpostavljeni tekom življenja). Poleg tega so raziskovalci dodatno spremljali razvoj imunosti na adenovirusno osnovo cepiva in ugotovili, da ni nobenih znakov, da bi lahko predhodne okužbe z adenovirusi kakorkoli prišle v konflikt s cepivom ali nižale njegovo učinkovitost.

Znanstveniki so primerjali količino protiteles v osebah, ki so že prebolele COVID-19, in cepljenih osebkih. Ugotovili so, da je pri slednjih ta količina večja, da pa je bil delež nevtralizirajočih protiteles rahlo nižji.
Smiselne primerjave med cepivom Sputnik V in drugimi še ni bilo, vendar preliminarni rezultati namigujejo na to, da je po količini nevtralizirajočih protiteles (bistveno pomembnejšem faktorju učinkovitosti nekega cepiva) rusko cepivo malenkost šibkejše kot npr. ChAdOx1 Univerze v Oxfordu.

Razvijalci cepiva Sputnik V priznavajo, da ima njihov izum kljub spodbudnim rezultatom številne omejitve. Prostovoljci so bili razmeroma mladi, opazovalno obdobje pa prekratko. Mnogo prostovoljcev je bilo vojaškega osebja v starosti okoli 25 let in odličnega zdravja. To pomeni, da bi lahko cepivo za ljudi v rizičnih skupinah bilo manj učinkovito, stranski učinki pa hujši. To plat bo treba še raziskati.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke