3 sovjetska letala z možnostjo vertikalnega vzletanja (FOTO in VIDEO)

Javna domena
Sovjetski letalski inženirji so v šestdesetih letih začeli razvijati nove lovce za namestitev na letalonosilkah. Zaradi pomanjkanja razpoložljivega prostora na krovu se je zdela tehnologija vertikalnega vzletanja idealna rešitev.

Jak-36

Jakovljev Jak-38 (NATO oznaka: Freehand) je bil sovjetski leteči laboratorij, razvit v šestdesetih za testiranje tehnologije vertikalnega vzletanja. To letalo nikoli ni postalo operativno, pač pa je vseskozi služilo le testiranjem.

Jak-36 je imel dve vektorizirani turbini Koljesov RD-36, nameščeni v zadnjem delu trupa. Plini so izstopali skozi šobi, ki sta se lahko premikali na osi 90 stopinj. Letalo je po zaslugi tega lahko letalo na način, kot je prikazan na spodnjem posnetku.

Jak-38

Narejenih je bilo okoli 150 teh letal v več različicah, vsa pa so bila namenjena namestitvi na letalonosilke razreda Kijev.

Naročilo za serijsko proizvodnjo letal Jak-38 je bilo izdano v začetku leta 1975, v službo sovjetske mornarice pa so prišla leta 1976.

Kljub določenim omejitvam se je Jak-38 izkazal kot zelo uporaben lovec tekom afganistanske intervencije leta 1980, ko je zagotavljal zračno podporo in bil uporabljen za izvidniške operacije.

Leta 1984 je postal celo filmska zvezda v Rdeči zori, iz uporabe pa je bil umaknjen leta 1991.

Jak-141

Program izgradnje bojnega letala Jak-141 se je pričel leta 1975. Sovjeti so želeli z njim nadvladati zasnovo, kapacitete, hitrost in letalne zmogljivosti britanskega lovca Sea Harrier, ki je sodeloval v vojni za Falklandske/Malvinske otoke leta 1982.

Naslednji cilj projekta Jak-141 je bila zagotovitev popolnoma operativnega nadzvočnega lovca za nove letalonosilke projekta 1143 (razred Kijev), ki jih je Sovjetska zveza začela graditi v sedemdesetih letih.

Leta 1987 je bil izveden prvi konvencionalni polet s horizontalnim vzletanjem. A program je bil avgusta 1991 ustavljen zaradi vztrajnega zmanjševanja sovjetskega obrambnega proračuna v luči gospodarske krize.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke