PAK DP: Ali bo lovec-prestreznik šeste generacije spremenil pravila igre?

MiG-31BM

MiG-31BM

Po pisanju ameriških vojaških analitikov ruski letalski konstruktorji korporacije MiG razvijajo lovec-prestreznik PAK DP, ki bo sposoben leteti s šestkratno hitrostjo zvoka.

Letalo, ki ga v specializiranih medijih pogosto omenjajo z oznako MiG-41 oz. PAK DA, bo zelo verjetno brezpilotno. Gre za naslednika sovjetskega lovca MiG-31 (po NATO klasifikaciji Foxhound). ki je bil izdelan v velikem številu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Generalni direktor korporacije Mikojan Gurjevič Ilja Tarasenko je v pogovoru z ruskimi mediji izjavil, da so dela na projektu MiG-41 prešla v »eksperimentalno fazo« in dodal, da bo celoten razvojni cikel PAK DP trajal okoli deset let. Zaključek razvoja seveda še zdaleč ne pomeni začetka serijske proizvodnje in uvedbe v oborožitev, znano pa ni niti to, koliko bo izdelanih eksperimentalnih primerkov.

Novo letalo, preizkušena zasnova

Po dostopnih podatkih so se projektna dela na novem lovcu-prestrezniku naslednje generacije zaključila prejšnje leto. Tarasenko je razkril, da bo letalo narejeno po zasnovi lovca MiG-31, ki je bil nazadnje moderniziran na standard BM in nato uveden v aktivno uporabo ruskega vojnega letalstva.

Modernizirani lovec MiG-31BM je namenjen prestrezanju zračnih ciljev na velikih razdaljah, ki so izven dosega klasičnih lovcev. Opremljen je z radarjem z visoko zaznavno fazno antensko rešetko Zaslon-M dosega 320 kilometrov. Novi ofenzivno-navigacijski sistem mu omogoča enostavno spremljanje do 24 ciljev, med katerimi nato bodisi operater bodisi računalnik izbere najnevarnejše oz. najbolj prioritetne in posreduje proti njim. Posamezen MiG-31BM lahko hkrati posreduje proti osmim različnim ciljem. Posebej zanj je bila razvita raketa dolgega dometa R-37 z dosegom več kot 300 kilometrov, ki trenutno nima konkurence v svetu (najbližji zahodni ekvivalent, ameriška raketa AIM-47 Falcon, ima doseg 210 km).

Precej očitna so razmerja lovca, ki v dolžino meri polnih 22 metrov in tehta 46,2 tone. Izboljšani pogonski agregat, ki ga sestavljata dva turboreaktivna motorja D-30F6 požene letalo skoraj do meje hiperzvočne hitrosti (maksimalna hitrost znaša 3.000 km/h). Najvišja višina leta je na 20.600 metrih, s podkrilnima rezervoarjema pa lahko MiG-31 (sicer na račun okrnjene oborožitve) poleti do 3.000 kilometrov daleč, hkrati pa je prilagojen za dolivanje goriva v zraku.

Hitrostni in višinski rekordi

Po zaslugi novih tehnologij, uvedenih tekom razvoja lovca pete generacije Su-57, bo nov lovec-prestreznik PAK DP po pričakovanjih precej presegal svojega predhodnika v letalnih in tehničnih zmogljivostih. Medtem ko je MiG-31BM sposoben razviti hitrost do 2,8 macha, njegova prestrezna raketa pa 2,3 macha, se pri projektu PAK DP navajajo številke med 4,0 in 4,3 macha (4.900 – 3.500 km/h), medtem ko njegove rakete naj ne bi bile počasnejše od 3 machov (3.700 km/h). Ruski strokovnjaki so še bolj optimistični in menijo, da bi novo letalo lahko doseglo vrtoglave hitrosti, ki bodo večje od 5 machov (6.100 km/h in več).

Raketa R-37 na izložbi letalskega sejma MAKS

Poleg hitrostnih rekordov pa bi MiG-41 utegnil podreti tudi dosedanje rekorde višine leta, čeprav konkretnih projekcij glede tega še ni. V krogu ruskih analitikov in vojaških komentatorjev je nedavno potekala debata o tem, ali bo novo letalo zmoglo doseči območje bližnjega vesolja. Ta ugibanja je medtem že presekal prvi mož korporacije MiG, ko je ob neki priložnosti za agencijo RIA Novosti dejal, da bo PAK DP »sposoben delovati tudi v območju (bližnjega) vesolja.«

Številna odprta vprašanja

V analitičnih krogih se pojavlja tudi upravičeno vprašanje, kako hitro bo realizacija tovrstne zasnove sploh izvedljiva. »Pretvorba sodobnih vojnih letal s posadko v brezpilotne letalnike zahteva izdatna sredstva in velik tehnični vložek, ki pa ga v tem trenutku Rusiji primanjkuje, ko govorimo o brezpilotnikih.« Tako je komentiral ameriški vojaški strokovnjak Samuel Bendett v pogovoru za portal National Interest.

Še vedno tudi ni jasno, kakšno oborožitev bo uporabljal bodoči ruski prestreznik PAK DA. Nekdanji poveljnik ruskih zračnih sil general Viktor Bondarjev je v nekem intervjuju rekel, da bo MiG-41 nosil rakete R-37 dolgega dometa in bo njegova orožarna dopolnjena z novimi raketami, ki so trenutno v razvoju. Raketo R-37 so začeli razvijati že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v svoji končni obliki pa je bila predstavljena šele lani, po dolgotrajnem razvojnem premoru. Prve izvedenke te rakete bodo v času serijske proizvodnje bodočega lovca-prestreznika tako že nedvomno zastarele. Posodobljeni model R-37M, ki je zmožen dosegati hiperzvočno hitrost, pa je še zmeraj v razvojni fazi in veliko vprašanje je, če bo ta raketa sploh kompatibilna z novim lovcem.

Po informacijah časopisa Gazeta bo imel MiG-41 »multifunkcijski raketni sistem za prestrezanje na velikih razdaljah, ki bo sposoben sestreljevati hiperzvočne projektile« s pomočjo več posamičnih bojnih glav. Ta koncept deluje sila preprosto – po zaznavi sovražnega zračnega objekta, ki se giblje s hiperzvočno hitrostjo, lovci v zraku izstrelijo prestrezno raketo dolgega dometa. Med potjo se posamezna raketa razdeli na več ločenih enot s samostojnimi bojnimi glavami, ki skupinsko napadejo cilj. Ruski vojaški strokovnjak Dmitrij Kornjev meni, da bo ta sistem primeren hkrati tudi za uničevanje lansirnih platform hiperzvočnih raket. Sistem prestrezanja lovcev MiG-41 utegne povečati bojno učinkovitost ruskega sistema protiraketne obrambe, vendar zaenkrat ni znano, ali bo namenjen tudi boju zoper medcelinske balistične rakete ali taktične raketne projektile s hiperzvočno hitrostjo.

Nobenega dvoma ni, da bo lovec PAK DP v kombinaciji s strateškimi bombniki nove generacije PAK DA tehnološko najnaprednejše bojno letalo ruskega vojnega letalstva. Kakor pa se rado zgodi pri napovedih velikih projektov ruske vojaške industrije in njihovih analizah, je tudi v našem primeru večina podatkov vzeta iz intervjujev in preko utekanja informacij s strani neimenovanih insajderjev iz ruskega vojaškoindustrijskega kompleksa ter tujih analitikov, zato nam zaenkrat ostane le potrpežljivo čakanje na nove informacije.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke