Znanstveniki jakutske Severovzhodne zvezne univerze in sibirskega državnega raziskovalnega inštituta za virologijo in biotehnologijo Vektor, ki je razvil rusko cepivo EpiVacCorona, so združili moči v novi pilotni študiji.
Nina Slepcova/Severovzhodna zvezna univerza v Jakutsku
Izziv je zdaj "najti nove, neznane mikroorganizme in preučevati evolucijo že znanih bakterij in virusov," so za Russia Beyond razložili predstavniki ruske agencije Rospotrebnadzor.
Znanstveniki so svojo raziskavo začeli z analiziranjem ostankov konja, najdenega pri Verhojansku leta 2009, ki je živel pred približno 4.450 leti na severovzhodu Jakutije. Ta vrsta živali, ki živi še danes, je namreč znana po tem, da se je dobro prilagodila na ekstremno nizke temperature ruskega Daljnega vzhoda. Vse svoje življenje preživi zunaj, ne glede na temperature, ki se pozimi spustijo do -60°C, poleti pa narastejo na +40°C. Vreme zanje preprosto ne prestavlja težav.
Nina Slepcova/Severovzhodna zvezna univerza v Jakutsku
“Po zaslugi edinstvenih podnebnih in geografskih pogojev v Jakutiji so mikroorganizmi preživeli pod permafrostom. Študija bo pomagala pridobiti več informacij o strukturi njihovega genoma, razkriti njihovo evolucijo in napovedala morebitne načine spreminjanja njihovih bioloških lastnosti,” so zapisali v izjavi.
Analiza biološkega materiala verhojanskega konja je prioriteta, saj je bil genom te starodavne živali že popolnoma razvozlan. Raziskovalci želijo preučiti vzorec mehkega tkiva konja do najmanjše podrobnosti, da bi ugotovili, katere vrste mikroorganizmov in bakterij živijo v njem ter prepoznali spremembe v njegovem genomu.
Iskanje paleovirusov
Ostanke prazgodovinskih živali, najdene v jakutskem permafrostu, hranijo v Muzeju mamutov. Tam je v zmrzovalniku pri temperaturi -18°C skrbno spravljenih preko 20 vrst starodavnih živali. Strokovnjaki muzeja so našli prav vse predstavnike velike favne iz kvartarnega obdobja (najmlajšega od treh obdobij geološke dobe kenozoika)
Nina Slepcova/Severovzhodna zvezna univerza v Jakutsku
Ostanki prazgodovinskih živali, vključno z ostanki izumrlega mamuta, konja, bizona, losa, psov ter raznih glodavcev in zajcev bodo dani pod mikroskop.
“To so najdbe, ki smo jih odkrili v preteklih desetih letih. Prvič doslej bomo pogledali, ali vsebujejo paleoviruse,” pravi vodja laboratorija Muzeja mamutov v Jakutsku Maksim Čeprasov.
Preberite še: Domovina mamutov: Ali v Sibiriji še vedno živijo kosmati velikani?
Analiza biološkega materiala teh starodavnih živali bo znanstvenikom omogočila celostno oceniti raznolikost mikroorganizmov, katerih DNK in RNK sta kljubovali zobu časa in ostali ohranjeni do danes. Raziskovalci so odločeni odkriti paleoviruse za prihodnje raziskave na področju genetske evolucije virusov. To je tudi namen paleovirologije – preučevanje starodavnih virusov (t. i. paleovirusov) in njihov vpliv na genome gostov. Znanstveniki so pripravljeni na uporabo novih idej in tehnologij zavoljo novih dognanj o paleovirusih.
Nina Slepcova/Severovzhodna zvezna univerza v Jakutsku
Najdbe izumrlih živali imajo izjemno univerzalno vrednost, njihova laboratorijska analiza pa bo “doprinesla intenzivno razvijajoči se znanosti – paleomikrobiologiji in paleovirologiji,” so prepričani pri Rospotrebnadzoru.