Po 14.000 letih pod ledom je razvozlana najstarejša molekula RNK

YakutiaMedia
Biologi so dešifrirali molekulo ribonukleinske kisline volka, ki je pod večnim ledom v Sibiriji »počival« kar 14.000 let. Ta rekord odpira nova obzorja znanosti o izumrlih vrstah.

Dešifriranje DNK izumrlih živali dandanes ni več nič presenetljivega. Z RNK pa je zgodba precej drugačna. Ta molekula hitro razpada in zato jo je skrajno težko izločiti, še redkeje pa »prebirati« (sekvencirati), ko govorimo o arheoloških najdbah.

RNK nosi pomembne informacije. Čeprav lahko preko DNK izvemo, kakšne gene je imelo bitje, je pomembno vedeti tudi, kateri med njimi so bili aktivni in kateri so »spali«. Mnogo organizmov ima isto DNK, vendar so nekatere celice kostne, druge mišične, tretje živčne itd. Ta raznovrstnost pa je odvisna od aktivnosti posameznih genov v konkretni celici, ki jo je mogoče ugotoviti preko sekvenciranja RNK.

V kolikšni meri so znanstveniki do zdaj uspeli analizirati te starodavne molekule? Kakor piše New Atlas, je najstarejša sekvencirana RNK pripadala 700 let stari koruzi. RNK so uspeli izvleči tudi iz tkiva znanega ledenodobnega človeka Ötzija, ki je umrl pred 5.300 leti, vendar sekvenciranje ni uspelo.

Novo odkritje je večkratno podrlo oba rekorda, saj tokrat gre za dešifrirano RNK volka (ali psa), starega 14.300 let. Znanstveniki ne vedo, ali je žival bila divja ali že morda udomačena.

Da bi se prepričali o pravilnosti rekonstrukcije RNK, so znanstveniki izvedli isti postopek z volkovoma, ki sta umrla v 19. in 20. stoletju. Vsi trije vzorci so imeli številne specifične lastnosti, značilne za »volčjo« RNK.

Ta uspeh dokazuje, da je dešifriranje stare molekule RNK izvedljivo, če imamo dobro ohranjene ostanke. To pomeni, da lahko paleontologi v prihodnosti pridejo do številnih odkritij o delovanju genov izumrlih živali in morda celo ljudi.

Nedavni znanstveni dosežek so v reviji PLOS Biology objavili znanstveniki iz Danske, Rusije, Belgije in Nemčije.

Preberite še:

Ruski in japonski znanstveniki uspeli »zbuditi« celice mamuta

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke