»To je prava invazija«: Norveški časnik poziva k ubijanju »ruskega« lososa

Aleksander Arhipov/Russian Look/Global Look Press
Pod vodo se mej med državami pač ne vidi. Jate grbavih lososov sicer redno zahajajo v norveške vode, a letos smo očitno priča pravi invaziji ruskih rib. Norveški strokovnjaki pozivajo ljudi, naj jih čim več lovijo, a zakaj točno je ta prvovrstna riba zanje tako problematična?

Kot pojasnjuje časopis Dagbladet, ta »pošast« in »nadloga« ogroža lokalne vrste rečnih rib.

Ko je Sovjetska zveza v 50-ih letih prvič naselila grbavega lososa v reke Kolskega polotoka, so predvidevali, da bo ta riba postala koristen naravni vir. Namesto tega je ta vrsta, ki izvorno prihaja iz Tihega oceana, postala prava nadloga, ne samo v Rusiji, ampak tudi v mnogih delih severne Evrope, piše norveški časopis.

Prebivalci Finnmarka na severu Norveške bohotenje teh rib primerjajo celo z »invazijo«. »Te ribe so preplavile naše reke. Danes zjutraj sem ulovil dvajset ruskih lososov,« je izjavil prebivalec Kirkenesa Eistein Hansen, član norveškega združenja lovcev in ribičev iz Sør-Varangerja, ki je postavilo pasti za losose na reki Karpelvi nedaleč od meje z Rusijo, kjer tudi poteka fronta proti »invaziji« iz Rusije.

»Pred nami je ogromno dela, saj je ta vrsta skrajno nezaželena,« pravi Hansen.

Njegovo mnenje podpira Eva Turstad, raziskovalka iz Norveškega znanstvenoraziskovalnega inštituta naravnih znanosti in profesorica na Univerzi v Tromsø.

»Te ribe bi lahko preprosto izrinile našega domačega lososa in postale problem,« pravi Turstad.

Po njenih besedah namreč življenjski cikel grbastega lososa traja točno dve leti, pri čemer se razmnožuje zelo hitro, zato obstaja tveganje za nevarnost tudi po smrti.

»Težava je v tem, da jeseni umrejo in začnejo razpadati. Reke s tem sicer dobijo nove hranilne snovi, a če jih je preveč, to ni v redu,« pojasnjuje znanstvenica.

Prav zato je ta vrsta lososa na črnem seznamu invazivnih vrst, ki ogrožajo norveško biotsko raznovrstnost. »Ubijajte jih,« je neposredna Turstad.

Že v 60-ih so norveški ribiči redno nalovili velike količine »ruskega« lososa, vendar se populacija, ki so jo naselili Sovjeti v 50-ih, najverjetneje ni uspela prilagoditi na novo okolje, meni Turstad. Ko so leta 1978 sovjetski znanstveniki prenehali z uvajanjem tujerodnih vrst, je izginil tudi grbasti losos.

Vendar so se nato Sovjeti odločili, da bodo naseljevali grbastega lososa iz rek, ki se stekajo v severni del Tihega oceana. Ta podvrsta se je odlično prilagodila na razmere v rekah okoli Belega morja na Kolskem polotoku in se pogosto znašla v vodah norveškega Finnmarka.

Čeprav je Rusija že leta 2000 prenehala v reke spuščati nove grbaste losose, se je njihov ulov na severu Rusije še naprej povečeval. Po tem letu so v Rusiji vsako naslednje leto ulovili povprečno po dvakrat več lososov kot v prejšnjih letih, razlaga norveška znanstvenica.

Leta 2017 so grbastega lososa našli v več kot sto rekah po vsej Norveški. Po podatkih prej omenjenega norveškega inštituta je bilo ulovljenih 6.390 enot »ruskih lososov«.

Samo v reki Vesterelva v Finnmarku so nalovili okoli tisoč lososov. Ribe so odkrili tudi na jugu Norveške, na Danskem in v Veliki Britaniji.

»Letos je problem še večji kot leta 2017. V rekah, do katerih so se prebili v prejšnjih letih, jih je zdaj še več, pa smo šele na začetku sezone,« je zaskrbljen biolog in strokovnjak za sladkovodne vrste Rune Muldall.

Muldall se boji, da bi lahko letošnja invazija bila še večja od tiste pred dvema letoma. »Pričakujemo lahko, da se bo v naslednjih dveh tednih njihovo število še povečalo in lahko se zgodi, da bo v mnogih rekah grbastega lososa več kot pa lokalnega, še posebej na severu,« pravi.

Strahovi biologov so še toliko večji, ker bi lahko »ruski« losos izrinil iz naravnega okolja ne samo lokalnega atlantskega lososa, ampak tudi morsko postrv in jezersko zlatovčico.

Preberite še:

Ali Rusija uporablja živalske agente?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke