Ruski inženirji načrtujejo vlak na magnetno levitacijo, ki bo dosegel hitrost 500 km/h

unsplash
Projekt razvoja superhitrega vlaka so prevzeli konstruktorji znane korporacije MIT (Moskovskega inštituta za toplotno tehniko), ki jo vodi akademik Jurij Solomonov. Mimogrede, to podjetje, ki je del Roskosmosa, je glavni oblikovalec medcelinskih balističnih raket.

Moskovski inštitut za toplotno tehniko je razvil projekt vlaka, ki lebdi nad železniško infrastrukturo, natančneje tirnicami. Kot je za agencijo TASS povedal Jurij Solomonov, bo vlak med drugim lahko obratoval v brezpilotnem načinu.

"Cilj tega projekta je izdelati strukturo na podlagi eksperimentalnega modela električnega vlaka (ERS), ki bo uporabljena za preverjanje in potrditev tehničnih lastnosti novih tehnoloških rešitev, povezanih z uvedbo tehnologije MAGLEV (vlak, ki lebdi nad tirnicami - magnetna levitacija)", je dejal Salomon.

Po besedah ​​glavnega oblikovalca podjetja MIT projekt predstavlja veliko posodobitev elektrovlečnega transportnega sistema, ki je bil uresničen v začetku 2000-ih. Vlak se bo lahko premikal po linearni kovinske konstrukcije v obliki določenega profila, poleg tega pa bo nudil tudi brezpilotni način vožnje.

"Trenutno izdelujemo glavne dele in blok elektronske opreme, ki bo sestavni del modela ERS. Ocenjujemo, da bomo do septembra letos začeli s praktičnim testiranjem," je dejal Solomonov.

Na podlagi rezultatov teh testiranj bo sprejeta odločitev o začetku obsežnega dela na serijski proizvodnji novega tipa enotirnega transportnega sistema in njegovi uporabi v različnih regijah Ruske federacije.

Tehnologija MAGLEV

Glede na tehnične publikacije in vire tehnologija MAGLEV vključuje gibanje vlaka s pomočjo elektromagnetne sile. Za razliko od tradicionalnih vlakov, ki imajo fizični stik koles z železniškimi tiri, je ta vlak v stanju lebdenja/levitacije, ki ga povzroča močno delovanje elektromagnetnega polja.

Moskovski inštitut za toplotno tehniko je sicer znan po razvoju medcelinskih balističnih raket "Topolj", "Topolj-M", "Jars" in "Bulava".

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke