Kakšne možnosti imajo ameriški tanki s sistemom ATLAS proti ruski Armati?

US Army/Global Look Press; Mihail Voskresenski/Sputnik
Tole je eden redkih primerov vojaške tehnologije, kjer ZDA dejansko zaostajajo za Rusijo. Ampak, ali lahko najnovejša elektronika dovolj izboljša tanke starejše generacije?

Ameriški inženirji so napravili korak naprej na področju umetne inteligence, in sicer z naprednim pomožnim sistemom ATLAS (Advanced Targeting and Lethality Aided System), katerega so integrirali v "možgane" svojih lahkih tankov Griffin I, opremljenih s 50-milimetrskim avtomatskim topom, v prihodnje pa ga nameravajo namestiti še v tank Abrams, ki je potencialni tekmec ruske T-14 Armate na svetovnem orožarskem trgu.

ATLAS je sistem za avtomatsko namerjanje in sledenje ciljem, namenjen tankovskim oborožitvenim sistemom. Njegova umetna inteligenca je sposobna prepoznati sovražnikove objekte in premikajoče se cilje ter jih ločiti od prijateljskih, informacijo pa v realnem času prenesti do divizijskega poveljstva. Odločitev za odprtje ognja je pri tem še zmeraj v rokah človeka.

Nov sistem trenutno preizkušajo na poligonu Aberdeen v Marylandu. Kot omenjeno, je ameriška vojska zaenkrat namestila ATLAS le na lahke tanke Griffin I s 50-milimetrskim avtomatskim topom.

Ko je sistem ATLAS nameščen, se začnejo optični in infrardeči senzorji, pritrjeni na vrhu tanka, vrteti in prečesavati območje. Vsi podatki se prenašajo do osrednjega senzorja. Elektronski možgani  uporabljajo algoritme za učenje, ki avtomatsko označijo cilj in prepoznajo njegov tip, hitrost in razdaljo.

Operater in divizijski poveljnik v realnem času prejemata odčitke z internega tankovskega displeja. Vse, kar preostane operaterju, je označiti cilj na zemljevidu, s čimer odobri odprtje ognja, vse ostalo pa naredi umetna inteligenca – obrne top, izračuna razdaljo, balistiko, avtomatsko prilagodi kot, izbere primerni tip granate in način ognja.

Ponovni pritisk na zaslon sproži top in posel je opravljen.

Ko je tarča zadeta, poveljnik na monitorju izbere nov cilj in ponovi proces, kakor pri kakšni videoigri.

Nov namerilni sistem bo ameriški vojski skrajšal čas od lociranja cilja do njegovega uničenja za trikrat, s to tehnologijo pa bodo tanki Abrams vstopili z neposredno tekmo z ruskimi tanki četrte generacije T-14 Armata.

Ruske in ameriške tehnologije na bojišču 21. stoletja

"Bojevanje v 21. stoletju je omreženo, bojišče samo pa je dojeto kot združena matrica informacij, kjer so vohunska letala, brezpilotniki, artilerijski sistemi, tanki, ostrostrelci itd. integrirani v enoten računalniški sistem, ki deluje kot koncert," je za naš portal povedal anonimni vir iz ruske tankovske industrije.

Po besedah strokovnjaka bodo vojaki in operaterji bojnih naprav na bojišču uporabljali tablice in računalnike s popolnimi načrti sovražnikovih tehničnih zmogljivosti in drugimi potrebnimi informacijami za sledenje in avtomatsko posredovanje.

"Tovrstne sisteme uporabljajo tako posamezni strelci kot balistične rakete – temu pravimo digitalno bojevanje," pravi strokovnjak in dodaja, da je Armata že sedaj opremljena z namerilnim sistemom, podobnim ameriškemu, in je že bila integrirana v ruske digitalne bojne sisteme.

"Podobni balistični računalniki so že bili nameščeni v vse ruske tanke, med drugim T-72 in T-90. Tankovskemu poveljniku ni treba niti videti sovražnika, ampak preprosto prejme koordinate in pritisne na sprožilec," pravi naš vir.

A vendar ATLAS ne bo pomagal Američanom proti Armatam na bojišču, saj namerilni sistem in umetna inteligenca ne moreta spreminjati udarne sile obstoječega orožja.

"Armata je opremljena z najnovejšimi sistemi za aktivno, dinamično zaščito. Obstajajo videoposnetki na YouTubu, kjer sirski borci uporabljajo ameriške protitankovske sisteme Javelin proti zadnji generaciji tankov T-90 (katerega oklep je lažji od Armatinega). Fotografije jasno kažejo, da so strojnice na tankih ostale povsem nepoškodovane, saj je bil notranji obrambni sistem aktiviran v pasivnem načinu. Če bi tank deloval pri polnih zmogljivostih, bi aktivna obramba v kombinaciji z motilnimi sistemi preprečila raketam Javelin, da se sploh približajo tanku," dodaja strokovnjak.

Armata dodatno premore še sisteme, ki ji omogočajo, da ostane skrita pred sovražnikovimi optičnimi in radijskimi nadzornimi sistemi.

Tehnološka dirka

"Američani se ne ukvarjajo z razvojem 'know-howa', ampak izdelujejo tehnologije, ki jih potrebujejo za sodobno vojskovanje. Sistemi, podobni ATLAS-u so že nameščeni na naših tankih in to je eden redkih primerov, kjer nas morajo naši partnerji dohajati,« pravi Viktor Murahovski, glavni urednik revije Arsenal Otečestva.

Pomembno je izpostaviti, da je ameriška elektronika nekoliko boljša, močnejša in tehnološko bolj dovršena od ruske.

"Stvar je samo v temu, da so Američani pragmatiki. Tankovski namerilni sistemi jih prej niti niso kdove kako zanimali, saj se navadno bojujejo le z državami tretjega sveta, kjer ne boste našli ničesar primerljivega z Armato. A zdaj se je na orožarskem trgu pojavil tank naslednje generacije, ki je tuje tekmece potisnil v razvoj tehnologij, ki jih prej v njihovih bojnih strojih ni bilo," je zaključil Murahovski.

Preberite še: Tri ruske orožarske novosti na sejmu IDEX 2021

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke