Orion spada v kategorijo brezpilotnikov, namenjenih dolgotrajnim letom na srednjih višinah (NATO za to pozna naziv MALE – Medium Altitute Long Endurance). Ta naprava ima precej dobre letne zmožnosti in solidno nosilno kapaciteto, zaradi česar je dobra platforma za nameščanje raketnega orožja in bomb.
Pri razponu kril 16 m in dolžini 8 m ima Orion vzletno maso 1 tono. Koristni tovor znaša med 200 in 250 kg. Hitrost križarjenja je pri 120 km/h, najvišja hitrost pa ni razkrita. Naprava je zmožna delovati na višinah do 7,5 km, v odvisnosti od tovora in konfiguracije pa lahko brezpilotnik v zraku ostane tudi po cel dan.
Naprava ima nameščen nabor radijsko-elektronskih sistemov za najrazličnejše namene. Najbolj očitna komponenta je optoelektronska postaja na spodnji strani, ki brezpilotniku omogoča izvajanje izvidniških poletov in iskanje ciljev.
Za nošenje orožja so inženirji namestili snemljive pilone. Ena takšna naprava je pritrjena pod krilom, druga pa pod trupom.
Že dolgo je znano, da bo lahko Orion nosil vodene rakete in bombe različnih tipov. Posebej za ta namen in skladno z omejeno kapaciteto brezpilotnika so inženirji razvili orožje malega kalibra. Pred nekaj meseci so bili modeli teh izdelkov tudi javno predstavljeni.
"Za Oriona in bodoče srednje ali težke jurišne brezpilotnike je bil razvit cel nabor vodenih zračnih bomb v kalibrih 20 in 50 kg. Glavna med njimi je UPAB-50 z bojno glavo, vzeto z raketnega sistema Grad. Podobno polnjenje ima letalska bomba KAB-50, ki se jo da opremiti z infrardečo, TV ali lasersko vodeno bojno glavo. Potem je tu še poenostavljena bomba FAB-50," je o arzenalu brezpilotnika Orion za naš portal povedal Vadim Kozjulin, profesor na Akademiji vojaških znanosti.
Najmanjša v naboru Orionove oborožitve je bomba KAB-20, ki tehta okoli 21 kg in lahko v sebi nosi 7 kg eksploziva.
"V bližnji prihodnosti bo Orion prejel te bombe, opremljene s satelitskim in laserskim vodenjem," razkriva Kozjulin.
Posebej za brezpilotnik Orion so ruski inženirji ustvarili vodeno raketo H-50, ki je dolga 1,8 metra, v premeru pa meri 180 mm. Njena masa je 50 kg, pri čemer gre 20 kg od tega na račun bojne glave poljubnega tipa.
"S pomočjo standardne optike je Orion sposoben opazovati teren in iskati tarče, nakar z obstoječimi tipi bomb in raket napade talne cilje znotraj radija več kilometrov," dodaja strokovnjak.
Orožje z bojno glavo z maso med 7 in 20 kg je sposobno učinkovito zadeti živo silo, lahka oklepna vozila in nezavarovana poslopja. Ta nova orožja so šibkejša od bomb in raket ''polnih velikosti'', a zapolnjujejo ravno to prazno nišo ter večajo fleksibilnost uporabe bojnih letal (pilotiranih in brezpilotnih).
"Po pravici povedano Rusija v razvoju brezpilotnikov lovi ZDA. Te naprave so bile na široko uporabljene med Natovimi operacijami v Iraku in Afganistanu. Mi smo našega Oriona preizkusili šele leta 2018 v Siriji in smo ga uporabljali samo kot izvidniško napravo, ne pa tudi kot bojno, zato bomo morali v prihodnosti vložiti še ogromno dela, da bomo našo napravo spravili na nivo tujih dronov, kot sta X-47B Pegasus in MQ-9 Reaper," meni Kozjulin.
Orion trenutno prestaja vojaška testiranja in bo uveden v rusko vojsko v prihodnjih treh letih.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
