Ruski znanstveniki odkrili na dnu Bajkalskega jezera ogromne količine nafte za "sladkanje" bakterij

Zamrznjeno Bajkalsko jezero

Zamrznjeno Bajkalsko jezero

Aleksander Černih/Russian Look/Global Look Press

Sibirski znanstveniki so prišli do zaključka, da je na dnu Bajkalskega jezera med dvema in pol in tristo milijoni ton nafte, ki počasi narašča in onesnažuje čisto vodo največjega rezervoarja pitne vode na svetu, poročajo ruski mediji. Po besedah ​​Valerija Moskvina, doktorja geoloških in mineraloških znanosti in sodelavca Inštituta za geologijo nafte in plina ter geofiziko Sibirskega oddelka Ruske akademije znanosti, če bi se na tem območju zgodil močan potres, bi bil le en sam izpust 1,2 tone te tekočine povzročil ekološko in gospodarsko katastrofo.

Novosibirski znanstvenik poudarja, da je vrednost čiste vode v porečju Bajkala 93 tisoč trenutnih proračunov Rusije. Kot je dejal akademik, je poleg aktiviranja seizmoloških procesov bajkalska nafta predmet znanstvenih raziskav, predstavlja pa tudi nevarnost za jezerske ekosisteme.

"Zahvaljujoč odpravam na znanstvenoraziskovalni ladji GJ Vereščagin in potapljanju s podvodnimi globokomorskimi vozili Mir (v obdobju od 2004 do 2008) v vzhodnem delu Bajkalskega jezera, na območju rtov Goreva Utes in Tolstij, na globini od 200 do 900 metrov, so bile najdene bituminozne strukture, od tam se nafta občasno dvigne v obliki kroglic s premerom približno enega centimetra, ob tem se v jezero izpusti tri do pet ton na leto," je poudaril ruski znanstvenik.

Kot je dejal, mikroorganizmi, ki absorbirajo to nafto, pomagajo ohraniti čisto vodo Bajkalskega jezera.

"To so bakterije iz rodu Rhodococcus, ki oksidirajo ogljikovodike. V svojem življenjskem ciklu uporabljajo ogljikovodike in skoraj v celoti uporabljajo "najbolj okusne" izmed njih (tj. parafinske). Rodokok živi v naftnem bitumenu in ustavi širjenje nafte v velikih vodah bazena. Rhodococcus bakterije igrajo vlogo kazalcev dragocenih in nevarnih snovi," poudarja Moskvin.

Po njegovih besedah ​​so ti mikroorganizmi znanstvenikom pomagali dokazati očiten biogeni izvor nafte v Bajkalskem jezeru in določiti njegovo starost, torej da je nastala pred manj kot 65 milijoni let.

"To je ena najmlajših naft, ki se je danes pojavila na Zemlji. Sama analiza videza in zorenja nafte v razmeroma mladem objektu za nafto in plin je za znanost izjemno pomembna, trdi akademik Aleksej Kontorovič, vodilni strokovnjak na področju geologije in geokemije nafte in plina.

Hkrati je znanstvenik prepričan, da o industrijskem izkoriščanju nafte na Bajkalskem jezeru ne more biti govora.

"To je kot pri medicini, obstajajo prepovedana področja raziskav, ki lahko izkrivijo človeški genotip. Zato je na mestih, kot je Bajkalsko jezero, iskanje nafte v industrijske namene prepovedana tema, zato o tem sploh ne smete razmišljati," je poudaril ruski znanstvenik.

Bajkalsko jezero, ki se nahaja v južnem delu vzhodne Sibirije, je v marsičem edinstveno. Je najgloblje jezero na Zemlji in največji naravni rezervoar pitne vode. V jezero se izliva 350 rek, ki nenehno prinašajo svoje vode. Dolžina Bajkalskega jezera je 636 kilometrov, največja širina je 79,5 kilometra, najmanjša pa 25.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke