Kaj vse zmore najmočnejša ruska jurišna puška

Leta 2001 je ruski FSB naročil novo jurišno puško, ki bi bila zmožna prebijati stene in najmočnejšo protibalistično osebno zaščito. Potreba po novem orožju je nastala po terorističnem napadu na šolo v Beslanu, kjer je bilo za talce vzetih več kot 1.100 ljudi, večinoma otrok (777).

Da bi izpolnili zahteve posebnih enot, so inženirji izdelali orožje, opremljeno z najmočnejšim strelivom za jurišne puške na svetu v kalibru 12,7x55 mm.

AŠ-12

Rezultat dela inženirjev je bila jurišna puška AŠ-12 v bullpup varianti (kjer je nabojnik za sprožilcem), ki precej presega zmožnosti AK-74 v boju od blizu.

Homoatrox (CC BY-SA 3.0)

"Osnovno vodilo pri razvoju je bilo izdelati orožje, ki bo sposobno prebijati stene in onesposobiti teroriste, ne glede kam jih zadane krogla. Naboji AŠ-12 so srhljivi že na pogled. Če jih primerjamo z naboji AK-74, potem slednji izgledajo kot bucike," je za naš portal povedal Ivan Aleksejev, nekdanji operativec v posebnih enotah.

Ob tem je dodal, da sta bili puški narejeni za različne namene. AK-74 je namenjena za učinkovito delovanje v najsurovejših vremenskih pogojih in uničevanje 300 metrov oddaljenih ciljev v odprtem prostoru.

"Naboji AK-74 letijo z visoko hitrostjo in imajo dobre prebojne sposobnosti, a so lažji in ne dovolj debeli, da bi prebili trše pregrade. AŠ-12 je na krajših razdaljah močnejša. Ima težke in debele naboje, ki prebijajo stene, a se zaradi tega tudi slabše obnesejo na večjih razdaljah," pravi Aleksejev.

AŠ-12 po njegovih besedah ni prav zanesljiva za streljanje nasprotnikov, oddaljenih 150 in več metrov. "Puška ima izjemno zaviralno silo in sovrag bo padel, ne glede na to, kam ga zadenete. To je res srhljivo orožje, ki ga nočete videti v rokah nasprotnika."

Kar se tiče ognjene moči, so naboji 12,7x55 mm eni najbolj smrtonosnih na trgu.

Puška je bila med enotami dobro sprejeta in se jo v glavnem uporablja za protiteroristične operacije na Kavkazu.

Od blizu

Z AŠ-12 sem se zgodaj septembra osebno spoznal na strelišču v predmestju Moskve.

Puška je bila precej velika in izjemno težka za jurišno puško (skoraj 6 kilogramov z nameščenim dušilcem). Za uporabo v stoječem položaju je bila precej okorna, zato sem se ulegel in tarče streljal raje iz tega položaja.

Naboji govorijo sami zase - puška je neverjetno močna. Vsak strel težkega 12,7x55 mm naboja dobesedno raztrga zidak, povratni sunek od kopita pa vam na rami pusti modrico. 

Sodobne različice AŠ-12 imajo na vrhu vodila za optiko in od spodaj za svetilke in bombomete. Orožje ima paket dveh lahko snemljivih dušilcev – velikega, ki je velik skoraj toliko kot puška sama, in majhnega. Presenetljivo večji dušilec bolje izravna težo puške, zato je z njim lažje meriti.

AŠ-12 izgleda bolj robato in mehansko preprosteje v primerjavi z ameriškimi analogijami, zasnovanimi na platformi AR-15 in opremljenimi z naboji .450 Bushmaster in .50 Beowulf. Poleg tega Američani svoja orožja uporabljajo večinoma za lov, medtem ko je bila ruska puška narejena za operativce, da prenese najsurovejše spopade in vremenske pogoje.

Po strelskem preizkusu na strelišču sem dojel nekaj stvari; AŠ-12 je brez dvoma zelo situacijsko orožje in to iz več razlogov – mase, velikosti in velike ognjene moči. Ta puška ni primerna za spopade na odprtem prostoru, saj jo prekašajo mobilnejše enote s puškami, ki nesejo dlje. Hkrati pa je AŠ-12 sposobna dobesedno izklesati odprtino skozi steno, zaradi česar je odličen dodatek enoti, ki mora onesposobiti zabarikadiranega sovražnika.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.