Rusija začenja s serijsko proizvodnjo hiperzvočnih raket Cirkon

Sputnik
Cirkon je prva hiperzvočna raketa na svetu, ki je sistemi zračne obrambe ne morejo sestreliti. Že prihodnje leto se bo pojavila na ruskih ladjah.

Bralci britanskega časopisa Daily Mail so se burno odzvali na novico o vnovičnem uspešnem preizkusu ruske hiperzvočne rakete Cirkon s krova fregate Admiral Gorškov. Raketa je dosegla hitrost 9 Machov, kar je skoraj 9.500 kilometrov na uro, nato pa zadela 450 kilometrov oddaljen cilj. To je dvakrat manj od tega, kar je obljubljal predsednik Vladimir Putin, a treba je poudariti, da so mornarji preizkus opravljali v Belem morju, ki je precej živahno območje, ob katerem ležita veliko trgovsko pristanišče in največja tovarna na svetu za proizvodnjo jedrskih podmornic Sevmaš.

Kakorkoli že, ruski obrambni minister Sergej Šojgu je testiranja rakete označil za popoln uspeh. Prvo uspešno podvodno in nadvodno izstrelitev Cirkona je opravila nova večnamenska podmornica 885 projekta Severodvinsk. Čeprav je do zaključka testiranj Cirkonov še daleč, pa so v vojski že tako prepričani v njihovo uspešnost, da je rusko obrambno ministrstvo pogodbo za serijsko proizvodnjo teh raket podpisalo že na letošnjem sejmu Armija-2021. Takšna praksa za ministrstvo doslej ni bila običajna.

Kaj vemo o Cirkonu?

O Cirkonu razen tega, kar je povedal Putin – da zmore leteti s hitrostjo 9 Machov in premagati razdaljo 1.000 km – ne vemo pravzaprav ničesar. Izgled rakete ostaja skrivnost. Znano je le, da je posebnost Cirkona v tem, da ga ne more izslediti nobena naprava, sistemi zračne obrambe pa ga ne morejo prestreči.

Znano je tudi to, da raketo izstreljujejo z univerzalne vertikalne izstrelitvene naprave 3S-14, ki je poleg Cirkonov prilagojena tudi za izstreljevanje krilatih raket Kalibr in protiladijskih raket Oniks. Prav ta naprava je bila ključ za množično nadgradnjo ruske flote z novimi raketami.

Namestnik ruskega obrambnega ministra Aleksej Krivoručko, ki je odgovoren za nova orožja, pravi, da nameravajo rakete Cirkon namestiti na ladje projekta 1155 kot je Maršal Šapošnikov, projekta 1144, kakršen je Admiral Nahimov ter tudi na večnamenske podmornice projekta 949A in najnovejše podmornice projekta 885/Jasen, kakršna je Severodvinsk.

Prva nosilka raket Cirkon bo sicer šele peta po vrsti podmornica 885M Perm, ki se ruski floti ne bo pridružila pred letom 2025. S čim je povezana ta odločitev, ni znano. V pogovoru z našim portalom je poveljnik 11. podmorniške divizije Severne flote kontraadmiral Aleksander Zarenkov izjavil, da bi lahko nosilka Cirkonov postala tudi druga jedrska podmornica iz serije Kazan.

Znano je že, da bo oborožitev s krilatimi raketami dolgega dosega Kalibr in protiladijskimi Oniksi reševala "klasično" nalogo uničevanja morskih in obalnih ciljev, nosilci Cirkonov pa bodo služili kot nekakšni telesni stražarji, ki bodo preprečevali približevanje sovražnim jurišnim podmornicam in protipodmorniškim ladjam.

Kako je Rusija kot prva izdelala hiperzvočno orožje

Hiperzvočna hitrost za konstruktorje ni bila nič novega, saj so jo osvojili že Sovjeti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Vzemimo na primer jedrske bojne glave – balistična raketa bi jih pripeljala na rob vesolja, od tam pa bi popadale na sovražnika s hitrostjo 6-10 km na sekundo. Sovjetski večkratni vesoljski shuttle Buran je v atmosfero vstopal s hitrostjo 25 Machov, kar je dvakrat hitreje od sodobnega Cirkona. Omenimo lahko tudi letala MiG-31 s projektili Kinžal. Razlika med slednjimi in Cirkonom je le v tem, da Cirkon ne potrebuje dodatnega pospeška (npr. z letalom), ampak lahko hiperzvočno hitrost doseže sam po sebi. 

Da je Rusija uspela sestaviti Cirkon prav zdaj, obstaja še en zelo pomemben in zanimiv razlog, ki na prvi pogled deluje povsem nevojaško – izum endoprotetičnega kolka iz karbonskih vlaken, okrepljenega s kompozitnimi materiali. Ruski izdelovalec orožja Taktičeskoje raketnoje vooruženije je ta izum aktivno promoviral na vojaških sejmih. Človeški skelet je med vodenimi raketami, zračnimi bombami in pomorskimi minami morda izgledal čudno, a je ključ za razumevanje delovanja Cirkona. Po uradnih virih ta material ne le da izgleda kot človeško kostno tkivo in lahko za razliko od protez iz titana služi kot vsadek brez naknadnega presajanja, ampak lahko zdrži še temperature do 2.500°C. Prav toliko mora zdržati tudi Cirkon, ko mora 1.000-kilometrsko razdaljo do cilja premagati v manj kot petih minutah – sposobnost, ki je bila precej onkraj zmogljivosti tehnologij 20. stoletja.

Avtor je odgovorni urednik revije Nezavisimoje vojennoje obozrenije (Neodvisna vojaška recenzija)

Preberite še: Mrtva roka: 5 vprašanj o najbolj zastrašujočem ruskem jedrskem sistemu (FOTO)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke