Sormovič: Ogromen hovercraft, ki kljub velikim pričakovanjem ni prestal testiranj (FOTO)

Testiranje plovila na zračni blazini Sormovič s 50 sedišči in plinsko-turbinskim motorjem pri ladjedelnici Krasnoje Sormovo.

Testiranje plovila na zračni blazini Sormovič s 50 sedišči in plinsko-turbinskim motorjem pri ladjedelnici Krasnoje Sormovo.

Vladimir Vojtenko/TASS
Bil je 29 metrov dolg in dosegal hitrosti do 130 km/h.

Ladijski sektor je v času ZSSR nase prevzemal velik delež transporta potnikov in tovora. Da bi stvari tekle gladko tudi pozimi, ko reke pomrznejo, so inženirji začeli aktivno delati na razvoju vozil na zračni blazini, t. i. hoverkraftih.

Eden takšnih projektov je bil Sormovič.

To novo eksperimentalno plovilo je nosilo ime tovarne, kjer je bilo narejeno – Krasnoje Sormovo v Nižnem Novgorodu.

Sormovič je bil resnično ogromno plovilo; meril je več kot 29 metrov v dolžino, 11 v širino in 7,8 v višino. Povrhu vsega je tehtal neverjetnih 37 ton.

Tega giganta je poganjal 169-kilovatni letalski motor AI-20K, kot rezervni pogon pa je uporabljal plinsko turbino AI-8. Motorja sta pomagala zagnati vijačnico z dvanajstimi lopaticami, ki je nato napihnila "blazino".

"Sormovič je izgledal zelo specifično. Navzven je spominjal na nekakšno sploščeno žabo, ki ji je nek pametnjakovič zadaj ob straneh dodal dva ventilatorja, na koncu pa šobo, ki je bila v bistvu izpušna cev. Rjovenje, ki ga je proizvajala ta stvar, se je slišalo več kilometrov vzdolž Volge," se je spominjal eden od očividcev testiranj.

Sormovič v rečni luki mesta Gorki

Kljub temu bizarnemu opisu pa je Sormovič dejansko prikazal impresivne rezultate. Hoverkraft je uspel preseči pričakovanja (100 km/h) in dosegel 120-130 km/h. Bil je prilagojen za razdalje do 600 km in je lahko neprekinjeno deloval do 8 ur.

Sormovič med doseganjem visoke hitrosti

S plovilom je upravljala posadka treh, na krov pa je šlo do 50 potnikov. Predel za potnike je bil v nosu plovila.

Po uspešnih testiranjih v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih je bil Sormovič poslan na poskusno 274 km dolgo linijo od Gorkega do Čeboksarija po Volgi. Plovilo bi za povratno pot potrebovalo en dan. Za vlogo kapitana in mehanika je bil določen Vladimir Ščerbakov.

Kljub solidnim tehničnim lastnostim je hoverkraft deloval le dve leti, od 1971 do 1973. Izkazalo se je namreč, da obstajajo resni tehnični problemi v konstrukciji, in sicer z menjalnikom, ki ga je bilo treba zaradi okvar redno menjavati.

V potniški kabini

"Sormovič je imel šibko točko. Predstavljajte si, da ima strojni odsek turbino in velik menjalnik, ki porazdeljuje moč do treh ločenih enot – obeh ventilatorjev in vijačnice. Ta reduktor se je neprestano kvaril! Razlog za to pa je bila slaba zasnova plovila, saj se je mudilo, da ga spravijo čim prej na vodo," je komentiral kapitan.

Med zimskimi testiranji je bilo ugotovljeno, da plovilo celo uničuje rečni led.

A poslednji žebelj v Sormovičevo krsto je vendarle zabil reduktor. Hoverkraft so leta 1974 izločili iz uporabe, nato pa ga poslali v bazo pri Čkalovsku, kjer je odšel za staro železo.

V svoji kratki življenjski dobi je Sormovič uspel prepeljati okoli 6.000 potnikov.

Preberite še: Preteklost na kolesih: Javni prevoz v Moskvi nekoč

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke