Linijo tovornjakov Tatra so izdelovali v Češkoslovaški od leta 1942 naprej. Na sovjetskih cestah so se prvič pojavili kmalu po koncu druge svetovne vojne, leta 1948. Čeprav je bil prvi model Tatra 111 narejen za nacistično vojsko, je kamion odigral pomembno vlogo po vojni, ko so ga uporabljali v gradbeništvu ter za povojno obnovo Evrope in ZSSR. Imel je močan motor in je lahko prepeljal 8-10 ton tovora naenkrat.
Kasnejši modeli, kot sta Tatra 128 in 148, so bili še bolj priljubljeni. V ZSSR so do leta 1969 izvozili okoli 25.000 tovornjakov Tatra 148, Sovjeti pa so ta model najbrž cenili predvsem zaradi njegovih odličnih terenskih zmogljivosti.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja so evropski inženirji predstavili novost v proizvodnji tovornjakov; konfiguracijo, pri kateri je bila kabina postavljena nad motorjem, s čimer se je povečal sam prostor kabine, hkrati pa se je izboljšala preglednost za voznika.
Eden od takšnih kamionov, ki je postal zelo priljubljen tudi v ZSSR, je bila Škoda-LIAZ 706 RTTN, ki so ga na Češkoslovaškem proizvajali od leta 1957 do 1987. Skoraj 30 let so ga izvažali v ZSSR. Nekateri od teh modelov so se pojavili na velikem platnu v sovjetskih filmih, kot so Kavkaška ujetnica (1967) in Kraljica bencinske črpalke (1963).
Te tovornjake, ki so jih prav tako izdelovali v Češkoslovaški, so v ZSSR uporabljali pretežno kot mobilne laboratorije za težko dostopna mesta. Imeli so 6-valjni dizelski motor z zračnim hlajenjem. Opazno krajši pokrov za motor je vozilu dal sicer nekoliko nenavaden izgled, a se je kamion za to odlično obnesel na terenu.
Ta tovornjak so začeli proizvajati na Madžarskem leta 1957 in ga izvažali v ZSSR ter druge države vzhodnega bloka. D450 je bil opremljen s štirivaljnim dizelskim motorjem s 95 konjskimi močmi ter pnevmatskimi zavorami. Zanj bi lahko rekli, da je najelegantnejši tovornjak na našem seznamu.
Sovjeti so te tovornjake uporabljali kot mobilne delavnice, vlačilce in komunalna vozila v različnih delih države.
Model Jelcz 660, poljskega porekla, je v Sovjetsko zvezo prispel v poznih šestdesetih. Sprva je služil kot mobilna delavnica; znotraj je bilo mnogo različne opreme, ki je v posameznih primerih obsegala delovni pult, ročno stiskalnico, opremo za plinsko varjenje, orodje za ostrenje itd.
Vzhodna Nemčija je začela tovornjake IFA W 50 izdelovati v tovarni v Ludwigsfeldeju leta 1965. V osemdesetih so jih začeli izvažati v ZSSR. Kamion je lahko pretovoril do pet ton tovora, poganjal pa ga je 6,5-litrski dizelski motor s 125 konjskimi močmi.
Še en vzhodnonemški tovornjak, ki je v ZSSR prispel neposredno pred olimpijskimi igrami v Moskvi leta 1980. Kljub svoji majhnosti je lahko prepeljal več kot 2 toni tovora. Njegova najvišja hitrost je bila le 60 km/h.
Preberite še: Pet električnih avtomobilov, narejenih v ZSSR
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
