Kakšne nadzvočne rakete ima Rusija in zakaj so tako edinstveno orožje?

Znanost in tehnologija
DMITRIJ LITOVKIN
Ruske nadzvočne rakete so prvi sistemi na svetu, ki do cilja priletijo s hitrostjo 6.000 kilometrov na uro in jih ne more sestreliti skoraj noben sistem zračne obrambe na svetu.

Dmitrij Litovkin, odgovorni urednik Neodvisnega vojaškega pregleda, posebej za RT China

Agencija za napredne obrambne analize (DARPA) ameriškega ministrstva za obrambo je potrdila, da je ameriška vojska preizkusila nadzvočno raketo. Stroj, ki je nastala kot del koncepta nadzvočnega orožja (HAWC), je pospešila do petkratne hitrosti zvoka (do 6 000 km/h) in je ohranila to hitrost "kar nekaj časa".

To je drugo uspešno lansiranje takšne rakete za Američane.

Pomen tega dogodka je mogoče razumeti v kontekstu posebne operacije ruskih sil v Ukrajini, kjer se množično uporabljajo ruski sistemi Kinžal - zračne balistične rakete, ki lahko dosežejo nadzvočni način leta, zaradi česar so nedostopne za sovražnikove sisteme zračne obrambe.

O ameriškem orožju je še prezgodaj govoriti, saj gre le za prototip, njegova dokončna oblika in lastnosti pa bodo znane šele kasneje.

Zaenkrat lahko govorimo le o ruskih raketah. Njihov arzenal je veliko širši od ameriškega, njihove lastnosti pa so se že potrdile pri dejanski uporabi v posebni operaciji. Najprej to velja za sistem Kinžal, ki je del sistema oborožitve lovca prestreznika MiG-31K.

Ruski Kinžal

Raketa spominja na kopensko različico sistema Iskander-M. Valerij Kašin, generalni projektant konstrukcijskega biroja za strojegradnjo v Kolomni, pravi, da lahko sistem "uporablja sedem navidezno enakih raket z desetimi različnimi vrstami bojnih glav. Lahko gre za jedrske, kumulativne, termobarične, kasetne rakete s 54 posameznimi bojnimi glavami. Ena različica sistema je na primer oborožena z dvema manevrirnima raketama dolgega dosega. S slednjimi je mogoče zadeti ne le sovražnikove objekte zemeljske infrastrukture, ampak tudi delovati v vlogi protiladijskega orožja.

"Iskander, tako kot dobra puška, omogoča lovcu, da izbere strelivo tisto za vrsto divjadi, ki jo bo lovil. Za raco bo to eno strelivo, za medveda pa povsem drugo", pojasnjuje s pomočjo analogije Valerij Kašin.

V Ukrajini raketo Kinžal-Iskander uporabljajo za napade na skladišča streliva, goriva in množična skladišča vojaške opreme. Pomembno je, da če "kopenski" Iskander strelja na razdalji 500 km, potem lahko njegova zračna različica Kinžal (zahvaljujoč lovcu MiG-31K) doseže dvakrat toliko oddaljen cilj. Hkrati pa letalo leti s hitrostjo 2 000 km/h, kar načeloma omogoča, da tudi aparat, ki ni nadzvočen, ob metu na cilj pospeši do nadzvočne hitrosti.

Še ena lastnost Kinžala je, da je njegov let slabo predvidljiv. Raketa se giblje na svoji poti in nenehno spreminja smer. S sistemom zračne obrambe ga je nemogoče prestrezati, vsaj zato, ker ni jasno, v katero točko naj se usmeri. Kinžal se bo cilju približal skozi najbolj nezaščiteno mesto - zgornjo poloblo. Kako se to zgodi, je bilo podrobno prikazano v videoposnetku med govorom predsednika Vladimirja Putina Zvezni skupščini marca 2018. Takrat je ruski vodja prvič spregovoril o novih oborožitvenih sistemih, ki prihajajo v rusko vojsko.

Tem novostim lahko dodamo še nekaj drugih. Podpredsednik ruske vlade Jurij Borisov je na srečanju s predsednikom 4. aprila 2022 razkril podrobnosti novega programa oboroževanja. Njegovi cilji so oskrba vojske z "netradicionalnim orožjem": orožjem z usmerjeno energijo, kinetičnim orožjem ter sistemi poveljevanja in nadzora z umetno inteligenco in robotskimi kompleksi. Nadzvočno orožje pa ostaja glavna prednostna naloga.

Kakšne nadzvočne sisteme ima Rusija poleg Kinžala?

Poleg Kinžala ima Moskva tudi nadzvočni manevrirni jedrski blok Avangard. Je sredstvo strateškega jedrskega odvračanja.

Obstaja tudi Cirkon, prva popolnoma nadzvočna raketa na svetu. Za razliko od Kinžala in Avangarda ne potrebuje dodatnega pospeševanja. Od trenutka izstrelitve sam doseže zahtevano hitrost. Konec februarja 2022 je kapitan 1. ranga Igor Krohmal, poveljnik fregate Admiral flote Sovjetske zveze Gorškov, ki testira raketo, dejal, da lahko Cirkon zadene cilje na razdalji do 1 500 km. Prej je veljalo, da je zgornja meja Cirkona 1.000 km.

"Če vzamemo 1000 km in jih delimo s hitrostjo Cirkona 9 mahov (približno 11 000 km/h), dobimo čas leta 580-620 sekund," je pojasnil poveljnik ladje in komentiral poskusno streljanje v Barencovem morju. Razdaljo od Moskve do Rostova na Donu, ki znaša 1.000 kilometrov, bo Cirkon premagal v desetih minutah.

Ostale značilnosti rakete so še vedno strogo zaupne. Tudi videz stroja je skrivnost.

"Na primer, Cirkone na ladjo nalagajo v zaprtih zabojnikih," je dodal častnik.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje: