4 stvari, ki jih morate nujno videti v Königsbergu, mestu, ki ga ni

Razvaline Kraljevskega gradu

Kraljevski grad ali grad Tevtonskega reda Königsberga je leta 1255 dal zgraditi češki kralj Otokar II. Od tistega trenutka dalje se je okoli njega začelo nastajati mesto. Sredi stoletja je grad pripadal vitezom in služil kot njihova rezidenca. V prostornih dvoranah in stolpih je živelo vsega skupaj nekaj deset križarjev z velikim magistrom na čelu.

Gravura gradu v Königsbergu, današnjem Kaliningradu, 1895.

Global Look Press

Kasneje so se sem preselili vse najvišje vzhodnopruske institucije- sodišče, državna blagajna, državni arhiv in knjižnica ter vojaško predstavništvo. V grajski kapeli so kronali pruske kralje, v kletnih prostorih, kjer se je nekoč nahajala mučilnica, pa je delovala vinska gostilna "Krvavo sodišče".

Grad so obiskovali tudi ruski carji in francoski cesar Napoleon. Znano je, da je bila legendarna  Jantarna soba, ki so jo v času druge svetovne vojne ukradli nacisti, zadnjič videna ravno tukaj.

Leta 1944 je mestno središče, ki ga nacisti še niso predali, utrpel bombardiranje britanskega letalstva. Eksplozije so grad spremenile v ruševine, dokončno pa so ga leta 1967 porušili komunisti. "Osje gnezdno pruskega militarizma in fašizma," ga je poimenovala sovjetska oblast.

V 90. letih se je pojavilo veliko zanimanje za grajske podzemne prostore in ruševine, saj je iskanje Jantarne sobe postalo pravi fetiš zgodovinarjev. Izkopavanja so potekala ob velikih naporih, ampak danes lahko vidimo temelje glavnega stolpa, del južnega zidu gradu z nišo in podzemni hodnik z križnim obokom, ki vodi 8 metrov pod zemljo. Strokovnjaki menijo, da hodnik vodi pod reko in vodi k grobu Kanta. Ruševine lahko obiščete med 10. in 18. uro na naslovu Ulica Ševčenka 2.

Bunkerji in ječe

Legion Media

Lokalne legende govorijo o celotnem podzemnem mestu s sistemom ulic, obrtnimi delavnicami in železniškimi postajami. Prebivalci verjamejo, da še danes v podzemlju Königsberga obstajajo skrivališča nacistov. V 70 letih niso uspeli prav dosti raziskati: dejansko obstoječi rovi so zasuti z zemljo, betonom ali napolnjeni z vodo. Lokalni zgodovinarji poročajo le o nekaterih verodostojnih dejstvih: v Königsbergu je delovala ena od najbolj razvitih kanalizacijskih mrež v Evropi, območje Kraljevskega gradu je zares povezan s sistemom podzemnih hodnikov v obliki zvezde, v času vojne pa so zgradili množico bunkerjev.

V Kaliningradu obstaja veliko kopačev, za tiste, ki pa se ne želijo plaziti po umazanih, temnih katakombah, pa je odprt muzej v bunkerju zadnjega vojaškega poveljnika Königsberga, Otta von Lascha. Tukaj se lahko seznanite z vojno zgodovino mesta v več kot 20 sobah, na globini 7 metrov. Bunker najdete na naslovu Univerzitetna ulica 2a.

Utrdbe

Zapuščena utrdba Kralj Friedrich Wilhelm III.

Legion Media

Mestne obrambne utrdbe so v času britanskega bombardiranja ostale nedotaknjene. Na presenečenje strategov, vojaški objekti Britancev niso zanimali. Petnajst utrdb povezuje mesto v celoto, v približno polovici teh pa se danes nahajajo vojaške enote. Preostala polovica je delno odprta za obiskovalce. Vse utrdbe imajo obliko prstana z notranjim dvoriščem, zgrajene pa so bile v drugi polovici 19. stoletja.

Med turisti je najbolj priljubljena utrdba "Kralj Friedrich Wilhelm III.", znana tudi kot utrdba št. 5. Nahaja se v zasebni lasti, vendar lastnik načeloma ne nasprotuje obiskovalcem.

Četrti Maraunenhofin Amalienau

V mestu obstajata dve četrti, ki sta povsem ohranili svoj prvotni videz. Marauenhof in Amalienau sta bili naselji za bogate nemške družine, zato so tam gradili predvsem razkošne vile. Danes mnogi prebivalci restavrirajo hiše in ohranjajo družinske grbe nekdanjih lastnikov.

Legion Media

Osrednja ulica Maraunenhofa je ulica Telmana, središče četrti Amalienau pa predstavljata ulica Kutuzova in Kostanjeva aleja.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.